27 Jan 2007

Mikročip

Mikročip – identifikacija vašega psa je neke vrste pasji EMŠO. Vstavljen je pod kožo psa, tako da ga pes nikakor ne more izgubiti. Vsak mikročip je edinstven oziroma unikaten, tako da se ne more zgoditi, da bi imela dva psa isto identifikacijsko številko.

Zelo prav pride, če se pes izgubi, saj ga lahko najditelj odpelje v najbližjo veterinarsko ambulanto, kjer mikročip odčitajo in tako dobijo vse potrebne informacije o najdenem psu in o njegovem lastniku.

Postopek mikročipiranja je hiter in za večino psov neboleč. Mikročip dobi vsak pes pri prvem cepljenju proti steklini, ki je predpisano z zakonom in je obvezno za vse pse. To prvo cepljenje stekline se opravlja pri mladičih pri starosti štirih mesecev.

Kaj je mikročip
Mikročip je drobna kapsula, dolžina mikročipa je približno en centimeter. Vsak mikročip ima svojo edinstveno in unikatno identifikacijsko številko, zato se ne more zgoditi, da bi se ta številka podvajala. Mikročip je iz inertnega materiala, kar pomeni, da ga telo psa sprejme in psa ne moti.
Mikročip vedno ostane na istem mestu, saj ga vezivno tkivo rahlo preraste, kar povzroči, da se mikročip zasidra na mestu kamor ga je vstavil veterinar.

Kje je mikročip vstavljen
Mikročip je vstavljen v kožno gubo na levi strani vratu, kamor ga vstavi veterinar s pomočjo sterilne injekcije s podkožno iglo. Celoten postopek je na las podoben cepljenju in traja le nekaj sekund. Vnos mikročipa pa psa v večini primerov ne boli.
Mikročipiranje psa je obvezno za vse pse rojene po 1. januarju 2003 in je nadomestilo identifikacijske značke, ki se je uporabljala v preteklosti.
Mikročipiranje je obvezno tudi za pse, ki so bili rojeni pred 1. januarjem 2003 in nimajo tetovirane številke, njihovi lastniki pa bi jih želeli peljati čez mejo v tujino.

Avtor:Tina (Taj)

Theme by GraphiCrt
Proudly powered by WordPress. Hosted by BlueHost