Pasja čutila

Čutila so pri psih zelo pomembna. Vsa čutila psu omogočajo, da sprejema informacije, ki jih dobiva iz okolja. Psi vsa čutila uporabljajo enakovredno.

Pred rojstvom pasji mladič še ne vidi, saj njegove oči še niso razvite. Nedograjeni so očesna leča, očesni pigment in mrežnica.

Prva dva tedna po skotitvi so mladiči slepi, razvita imajo le tipala in pa voh. Očesni veki sta zlepljeni in ne prepuščata nobene svetlobe. Tip in voh jim omogočata da vedno najdejo materin sesek.

V tretjem tednu se jim razvijejo že vsa čutila. Vid in sluh jim omogočata prvi stik s zunanjim okoljem. Izkušnje, ki si jih pasji mladiček nabere s pomočjo čutil so odločilne za celotno pasje življenje. Pes si s pomočjo čutil razvija inteligenco in raziskuje okolje.

Voh
Med vsemi čutili ima pes najbolje razvit voh. Vohalna sposobnost se sicer razlikuje tudi med posameznimi pasmami in celo med pripadniki iste pasme. Dejstvo pa je, da ima pes odlično razvit voh, ki močno presega človekove tovrstne sposobnosti. Prav zaradi te pasje sposobnosti lahko pse izurimo za različne dejavnosti kot so: iskanje mamil, streliva ali izginulih oseb, za sledenje živali, za iskanje gomoljk, ki so lahko skriti tudi do 30cm pod zemljo.

cutila2a.jpg

Kako pes voha?
Vonj sestavljajo različne molekule s posebnimi kemičnimi snovmi, ki se sproščajo v zraku. Te molekule potujejo po zraku, se prilepijo in razkrojijo v nosni votlini, ki je povsem prepletena z živčnimi končiči in receptorskimi celicami – čutnicami. Tako se analizirajo informacije, se spremenijo v kemična sporočila in tako sprožijo živčni dražljaj, ki informacijo nato prenese do določenega centra v možganih.

Pri psu je možgansko središče za voh veliko bolj razvito kot pa pri ljudeh. Vohalna sluznica je pri psih nagubana in razporejena v dolgem pasjem gobčku. Okvirna površina vohalne sluznice je nekje okoli 140cm 2 (če primerjamo z odraslim človekom, le ta meri samo okoli 3cm2). Tudi število čutnih celic v vohalni sluznici je veliko večje kot pri človeku. Človek jih ima okoli 5 milijonov, psi pa od 125 do 220 milijonov. Pasji nos vonj zazna predvsem po maščobnih kislinah, ki so v hrani mesojedcev.

Nega

Smrček ne potrebuje kakšne posebne nege. Zelo pomembno pri psu je, da ima vedno vlažen smrček! Kajti le ta povečuje zaznavanje vonja, ga vsrkava in prenaša v zaznavne brbončice.

Sluh
Psi imajo prav tako zelo dobro razvit sluh. Kar sliši človek na razdalji 6m, sliši pes na 4 x večji razdalji, nekje 25m. Slušno območje sega celo do 50.000 Hz. Psi tako zaznavajo ultrazvok in visoko frekvenčne zvočne valove. Psi imajo v ušesih okoli 17 mišic, ki jim omogočajo, da se uho vedno obrne proti viru zvoka. Svoje notranje uho lahko psi zaprejo in iz splošnega šuma izločijo zvoke, na katere se osredotočajo. Raznorazne pasje piščalke temeljijo na sposobnosti zaznavanja zvokov, ki jih človeško uho ne sliši (npr. ultrazvok nad 20.000 Hz).

cutila.jpg

Nega
Ušesa je potrebno vsake toliko časa dobro pregledati. Zdravo pasje uho je rožnate barve. V ušesu ne sme biti ušesnega masla. Če ima pes ušesno maslo ga je potrebno očistiti s suho bombažno krpo, na katero lahko kanemo malce olja, ki topi ušesno maslo. Seveda moramo pri tem zelo paziti, da očistimo samo zunanji del ušesa, torej NE drezamo v globino uhlja proti sluhovodom.

Okus
Psi imajo približno 2.000 okušalnih papil na jeziku. V primerjavi z ljudmi imajo slabo razvit okus. To je najverjetneje posledica tega, da se je pes v naši preteklosti hranil izključno z živalmi, ki jih je lahko uplenil in je dobival tako zelo enovrstno hrano. Voh in okus sta precej povezana, vendar pri psih voh prevladuje. Vsak pes najprej hrano povoha in šele nato jo poje. Pri jedi pa hrane ne okuša, ampak jo dobesedno požre, ne da bi jo prežvečil. Dobro je da psa naučimo, da ne jemlje hrane od tujcev. Če pes rad je zemljo, iztrebke je to pogosto znak, da njegov organizem dobiva premalo soli in vitaminov.

cutila3a.jpg

Nega
Jezik je prepleten z ogromno žilami, ki dovajajo kri, zato redko pride do infekcij. Pes si lahko jezik poškoduje, če žveči ostre predmete ali pa če npr. sreča ježa. Na vsake toliko časa je dobro pregledati ustno votlino (jezik, zobje, dlesni).

Vid
Pes dobro vidi, čeprav nekateri trdijo, da razpoznava samo gibanje senc. Čutilo vida ima prilagojeno predvsem na prepoznavanje hitro gibajočih se živali. Razlog za to so njihove oči lovca, ki zaznajo plen, prav tako pa tudi pasji sluh, ki je bolj izostren kot naš. Pes prepozna barve in tako razlikuje med odtenki rdeče, vijolične in modre. V temi vidijo boljše kot človek, saj imajo v mrežnici plast snovi, ki svetlobo močno odbija.

cutila1a.jpg

Ostrina je zadovoljiva do razdalje nekje 10m. Psi dobro zaznavajo gibanje, celo do razdalje 300m. Območje vida se spreminja od pasme do pasme in je odvisno od oblike glave in položaja oči. Gledajo binokularno v kotih od 80 do 100 stopinj, skupen kot gledanja pa je od 250 do 290 stopinj.

Nega
Oči in ušesa psa morajo biti vedno čista. Oči zelo nežno očistimo z vlažnimi kosmi vate.

Tip
Zunanje dražljaje pes sprejema s kožo in sluznico. Dlake okoli oči, brki okoli gobca in dlaka pod čeljustjo pa so pravzaprav čutne tipalke. Tip je pri psih dobro razvit, še posebej s tipalnicami na gobcu. Z njimi se orientira v popolni temi. Receptorji tipa po vsem telesu so pomembni za pasje mladiče. Telesni stik z drugimi mladiči v gnezdu in materjo so pogoj za dobro počutje in razvoj mladička.

Vsi psi so občutljivi na temperaturo in bolečino ter se z užitkom odzivajo na ljubeč dotik. Psi so različno občutljivi, vendar jih večina uživa v božanju glave, prsi in hrbta. Mnogi zavzamejo obrambni položaj, če se jih dotikamo okoli repa in zadnjice ali po tacah. Polarnim psom se na mrazu dlaka zgosti in tako lažje prenašajo nizke temperature. Vsem živalim, ki se igrajo skupaj in druga pri drugi iščejo toplino, je otip zelo pomemben, saj z lizanjem in dotikanjem druga drugi določajo mesto na hierarhični lestvici v kredlu. Prav zaradi otipa so psi tako izvrstni človekovi spremljevalci.

Viri
– Rino Falappi : PSI
http://www.thepetcenter.com/gen/tongue.html

Avtor: Maja (Majchy)