Leonberžan

Zgodovina:
leon1.jpgPasma prihaja iz Nemčije. Leta 1846 jo je vzredil leonberški mestni svetnik Heinrich Essig in sicer s križanjem bernardinca, landseerja ter pirenejskega psa. Na svojem gradu je hotel imeti psa, ki je podoben levu, kar mu je tudi uspelo. V vojni so ga uporabljali tudi kot reševalca iz vode, ker ima nepremočljivo kožo in plavalno kožico med prsti, takrat pa je veljal tudi za nesmiselno pasjo mešanico.
Splošni videz:
Leonberžan je velik, mišičast a eleganten pes. Ima zmerno vzbočeno glavo,leon2.jpg črn smrček, gladko prilegajoče ustne, srednje velike kostanjevo rjave oči, srednje velike trikotne, pobešene uhlje in bogato odlakan rep, ki je napol spuščen ali zavit čez hrbet. Dlaka je precej ostra, vendar ne ščetinasta, srednje dolga in gosta, po vratu in prsih zbrana v grivo. Pri leonberžanih so zaželene naslednje barve: svetlo rumena, zlato rumena do rdeče rjava s temno masko, peščena, srebrno siva. Bela barva pri leonberžanih ni dovoljena. Plečna višina pri leonberžanih je od 65cm do 80cm., teža pa od 50kg do 80kg.

Značaj:
Leonberžan je samozavesten, preudaren, dobrodušen in vdan pes, ki ima rad otroke. Zelo leon4.jpgje navezan na gospodarja, do tujcev je na začetku nezaupljiv. Je živahen, a nikoli nemiren ali vihrav. Ni napadalen, vendar je zelo dober, nepodkupljiv čuvaj. Zelo rad ima vodo in je odličen prinašalec. Najboljše rezultate bomo pri njem dosegli z dosledno vzgojo, vendar prijazno vzgojo. S preveliko strogostjo ali neprimernim odnosom lahko neugodno vplivata na njegov značaj, postane boječ ter plašen, tudi napadalen.

Nega:
Nega leonberžana je zahtevna, zlasti v obdobju ko pes menja dlako. Potrebno ga je česati 2x-3x na teden, priporočljivo je seveda vsakodnevno česanje. Kot pri vseh pasmah je tudi pri leonberžanu potrebno redno čistiti ušesa ter krtačiti zobe. Prepogosto kopanje ni priporočljivo.

Zdravje:
Pri leonberžanih je treba paziti na kolke, ker je pasma nagnjena k displaziji kolkov. Večjih zdravstvenih težav pri leonberžanih ni. Njihova življenjska doba je okrog 10 let.

Življenjsko okolje:
leon3.jpgTo je pasma, ki je zelo navezana na gospodarja in, ki bi večino časa preživela prav z njim. Toda zaradi svoje velikosti ni ravno primeren za v stanovanje. Seveda se leonberžan prilagodi življenju v stanovanju, ampak potem potrebuje dolge sprehode, kjer lahko sprosti svojo energijo. Zanj je najbolj primeren velik ograjen vrt, kjer se lahko prosto nateče, vendar vseeno potrebuje najmanj en dolgi sprehod na dan ter krajše sprehode. Najbolj je nesrečen, če mora večino časa preživeti v pesjaku. Če bo moral leonberžan večino svojega časa preživeti v pesjaku si raje ne kupujte leonberžana oz. bilo katerega psa.

Lastnik:
leon5.jpgZa lastnika psa je primeren lastnik tak, ki rad hodi v naravo in zraven vzame svojega ljubljenčka. Ker je leonberžan trmast pes, potrebuje prav tako trmastega lastnika. Prav tako se mora lastnik zavedati, da iz majhne kepice zraste ogromna kepa. Leonberžan je primeren tudi za družine z otroci saj jih obožuje. Toda pri igri z manjšimi otroci je bolje, da jih spremlja odrasla oseba, saj je leonberžan dosti težji kot npr. kakšen petletni otrok in ga v igri pomota podre.
Tekst in slike: Nastja (*nastya_lony*)