Gordon seter

ZGODOVINA
Vojvoda Alexander Gordon se je že v mladosti zagrel za lovske pse iz svojega okoliša. Takrat je bil grad Gordon še sedež razmeroma bogate plemiške družine in Alexander si je lahko privoščil razmeroma široko osnovo za svojo kolekcijo. Zanesljivih zapiskov sicer ni, v zgodovini pasme, ki je zapisana v dokumentih pasemskega kluba, pa je mogoče prebrati potrditev prej velikokrat zanikane različice, po kateri je vojvoda začel razvijati pasm2007_0628Image0020.JPGo tako, da mu je kot prva plamenka služila njegova vsestransko uporabna škotska ovčarka. Prepričan je bil, da bodo potomci podedovali njeno zanesljivost. Pri selekciji bi naj uporabili tudi psa sv. Huberta (bloodhounda) in verjetno tudi labradorca, kasneje pa, ker pes ni bil več podoben setru, pa še irskega setra, ki velja za prednika vseh setrov.
V 20. stol., ki ga je Gordonov seter začel kot slavni lovski pes , zmagovalec razstav in lovskih preizkušenj, se je oblikovanje pasem šele zares začelo. Črno-čreslasti psi so bili precej razširjeni, vendar barva ni nujno pomenila, da gre za pravega gordona z gordonskega gradu ali iz psarn Gordonovih prijateljev in somišljenikov pri vzreji. Za sedanjega gordona velja, da je v resnici nekakšna mešanica Gordonovega originalnega ptičarja in setrov, ki so jih vzrejali drugod in ki se niso nujno držala vojvodovih smernic. Tako se še zdaj od časa do časa pojavi bela ‘kravata’, ki si je z gotovostjo še vedno ne morejo razložiti.

SPLOŠNO
Je najbolj čvrste postave med vsemi angleškimi dolgodlakimi ptičarji. gordon.jpgTelo mora biti skladno. Čelni del lobanje je nekoliko širši od nosnega, ta pa daljši od čelnega. Čelno kolence je dobro izraženo. Očesi sta temno rjavi in izžarevata razumnost in živahnost. Rep je precej kratek, debel v korenu, tanjši proti koncu. Tudi dlaka je proti koncu repa krajša kot pri korenu. Zaželeno je, da ni skodrana ali valovita. Po trebuhu je močno odlakan. Barva kožuha je črna kot oglje, s čreslastimi ožigi po tačkah gobcu, nad obrvmi in okrog repa. Plečna višina pri samcih je 66 cm, pri samicah 62 cm. Med vsemi setri je najbolj odporen.

ZNAČAJ
Za gordone kot pasmo je značilna temperamentnost, iskrivost, delavnost, samosvojost, ob nepravilni vzgoji je lahko neposlušen.
Primeren je za aktivne ljudi, ki radi tekajo , kolesarijo, ljubijo naravo…
V družbi otrok moramo biti previdni, saj so veliki, nerodni in navdušeni. V tej navdušenosti lahko zaradi svoje velikosti, teže in nerodnosti otroka tudi prevrnejo.

NEGA
G2007_0804Image0006.JPGordonova dlaka je mehka kot svila. Krtačimo ga vsaj 2x na teden s primerno krtačo. Strižemo tace in okoli ušes, glavo trimamo, dlako na ušesih pa na notranji strani strižemu, da mu ne sili v notranje uho. S tem se bomo izognili vnetjem ušes.
Krtača naj bo srednje gosta s kroglicami na konicah, da psa ob krtačenju ne drgnemo preveč.
Kopamo ga največ 2x letno, čeprav bo ob rednem in temeljitem krtačenju tudi brez kopanja čist.

ŽIVLJENSKO OKOLJE
Gordoni potrebujejo veliko gibanja, saj so lovski psi z veliko energije, ki jo radi porabijo tudi za žvečenje ( predvsem stvari, ki so jih ‘ukradli’ lastnikom), dobro se počutijo tudi v manjših stanovanjih, če jih le redno in veliko vodimo na sprehode, ki morajo biti aktivni – metanje in prinašanje žog, vaje poslušnosti, iskanje predmetov…

ŠOLANJE
Menda imajo gordoni (kot tudi ostali psi) sposobnost razumevanja na ravni petletnega otroka. Enako kot otroci znajo ostro opazovati, delati svoje zaključke in se narediti gluhe, ko jim kaj ukažemo.
So čudoviti psi, zato se splača, da jih naučimo vsaj odpoklica. Res je da so malo
( hm, hm…) trmasti, ampak s pravilnim pristopom se jih da naučiti marsikaj. Potrebna je doslednost in pozitivna motivacija, seveda pa je potrebno postaviti tudi meje.

ZDRAVJE
Pri gordonih je največja zdravstvena težava displazija kolkov, ki je sicer tudi dedna, ampak le 30%. Vse ostalo je naše delo.
Lahko pride tudi do zasuka želodca.

ŽIVLJENJE Z GORDONOM
Gordon se zelo naveže na lastnika. Včasih celo misli, da je pametnejši od njega, ampak se hitro spametuje. Prijazen je z drugimi psi, zelo rad se igra. Zna se postaviti zase, ampak ponavadi samo renči – popade zelo redko.
2007_1227Image0037.JPG
Gordon se bo poskušal na vse mogoče načine pogovarjati z vami. Največkrat se oglaša z nekakšnim jodlanjem ( obsega vse tone: od najvišjih do najnižjih). Svojega gospodarja bo klical, ko bo hotel ven, ko bo lačen, ko mu bo dolgčas…Če to ne bo dovolj, ga bo povlekel za roko, hlačnico, ali pa (če bo gospodar sedel) ga bo lopnil s taco.
Lahko tudi zboli, če svojega gospodarja ne vidi več kot dva tedna. Prav tako bo pozabil na vso svojo energijo in bo mirno ležal ob lastniku ter ga varoval.
Minimalen čas, ki ga moramo preživeti z gordonom na dan sta 2 uri. Zelo vam bo hvaležen, če si boste vzeli vsaj kakšno uro ali dve več.
Največ časa boste verjetno tako ali tako porabili za šolanje.
Glede hrane pa: nekateri bi pojedli vse, drugi pa so izbirčni.

Do zdaj je verjetno vsak, ki je imel setra rekel: ENKRAT SETER, VEDNO SETER.

VIRI

http://www.mojpes.com/clanki/clanek.asp?page=3&rubrika=pasma#april2006

http://www.pticarji.net/vsebina/pasme/FCI/006.htm

Avtorja: M.Ž. (mia+zar) in gordon Zar
Slike: M.Ž.