''Naravna'' hrana - hrana dostopna pasmi v času njenega razvoja

Lunette · 107001

Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
Se že vnaprej opravičujem za moj dolgi post.

Kako daleč nazaj v času (razvoju) je za domačega psa naravna hrana?
Glede na to, da imam precej porabnikov (ne samo enega) vsak s svojo posebnostjo (tudi pokojni kužki) seveda spremljam vse oblike prehrane. Preizkusila sem kuhano, surovo in sedaj smo nazaj na briketih z dodatki in izjemami. Priznam, da mi je hranjenje z industrijsko hrano bolj kamot. Ampak imamo sedaj dosti manj težav in dosti manj študiranja pri prehrani mojih mrcin, ker moramo pač usklajevati 3 lokacije bivanja dnevno.
Se pa sprašujem kaj je zares Naravno za psa, ker na njih nikakor ne šparam.
Meni osebno nikakor ne gre tole s surovo prehrano. Kot tudi ne 100% pripravljeno industrijsko hrano. Ker se mi nekako zdi kot, da vztrajam z surovo (presno) prehrano pri ljudeh, kot edino dobro. Saj smo tudi ljudje še preden smo daleč daleč nazaj odkrili ogenj jedli surove plodove… pa saj smo se vendar ravno zato razvili v dobo računalnikov (res da je potem že zadeva ušla v junk food sceno ki tudi ni ok).
Nekje sem že pisala o tem, da meni osebno pasma psa pač ni naravna, ker jo je ustvaril človek (in vpliv okolja v katerem je nastala). Evolucija pa vedno poskrbi, da preživijo najbolj močni in prilagojeni na okolje. Kar najbrž velja tudi za vzrejeno pasmo, kjer se parijo tudi samo najboljši predstavniki (če je le vzreja dobra).

Torej si ne morem predstavljati, da bi (dajem čisti primer) neka ovčarska pasma ali neki planšar npr. Bernc jedel vsak dan surovo. Takrat, ko se je ta pasma toliko in toliko časa nazaj ustvarjala so to bili še ''pristni'' delovni psi in najbrž ne razstavni kavč psi, še najmanj pa volkovi. Tisti planšarji, ki so jih imeli z namenom bivanja z drobnico in vožnjo mleka dol s planin… resno dvomim, da so jim vsak dan lahko ponudili sveže meso (še manj zaželjeno je najbrž bilo, da bi ga lovili sami) ali meso iz skrinje ali od mesarja… kaj so potlej ti psi jedli, da so se razvili v konkretno mrcino?
Kot primer bi lahko naštevala še ogromno pasem od raznih colijev, do ptičarjev… evolucijsko so se ti psi kot pasma razvijali že dolgo tega, imajo zato tudi neke dedne zasnove, in pri vseh mi je nekako jasno sodelovanje s človekom in ne lovljenje živega  surovega plena vsak dan (ali vsaj vsakih nekaj dni). Saj 50-100 let nazaj tudi ljudje nismo jedli toliko mesa kot ga danes, niti ni bilo toliko hladilnikov in skrinj.

Tole je samo moje razmišljanje, me pa zanima, kaj si še drugi mislijo o tem kaj naj bi bila primerna hrana za psa, koliko česa in na kak način…

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #1 : 17 September 2010, 21:55:35
Zelo zanimivo razmišljanje :) Sem tudi sama že razmišljala v tej smeri...
Histološko(po zgradbi) in fiziološko(po delovanju) pa naj bi bilo delovanje prebavil vseh kanidov enako; se pravi tako psa kot volka. Torej naj bi bila naravna hrana psov, kot kanidov enaka njihovim divjim prednikov. Gotovo pa je tudi res, da so tekom selekcije (človeške!) postali sposobni preživeti tudi ob drugačni obliki hranjenja. Ampak ali to pomeni, da je kakršna koli oblika drugačnega tudi boljša? Osebno sem mnenja, da nekaj stoletij človeške selekcije ni primerljivo z večtisočletno evolucijo mesojedov. In spet obstajajo zelo prilagodljivi primerki in pa tisti hipersenzibilni. Pri naši psici, ki sodi med slednje, smo poskusili z industrijsko pripravljeno hrano (številne znamke; 'visoko kvalitetne', hipoalergene) pa to preprosto ni bilo to (alergije sicer ni bilo). Ne pravim, da je bila z njo kaj hudo narobe, ampak zdaj (,ko je nekje dobra 2 meseca na surovem) je razlika tako očitna, da niti ne razmišljam v smeri, da bi se vrnili k briketom. Več bo pokazal čas.
In najbrž se vsi strinjamo, da je hranjenje po modelu celega plena bolj naravno kot briketirana/konzervirana hrana :) S tem, da je za psa naravno, ker je v fazi, ko je imel primarno druge funkcije (preden je postal predvsem družabnik), jedel kar se mu je pač dalo, se ne strinjam. Pač je to toleriral, ni pa to naravna hrana mesojedov.
Iz svoje izkušenje, sklepam na to, da je hranjenje po modelu celega plena naravno in psu ustreza. Očitno (imajo tudi nekateri drugi podobne izkušnje) to bistveno bolj ustreza občutljivim psom. Tem očitno manjka prej omenjene toleranca na drugačno in jim ustreza 'nazaj k naravi':). Ne pravim pa, da so druge oblike hranjenja slabe... je en kup primerov, ko so psi dočakali blizu 20 let ob cenenih briketih pa temu kar je od mize padlo in bili iz tega očitno sposobni obsorbirati in izkoristiti vse kar potrebujejo.
Kar se tiče nenaravnosti pasme… se strinjam. Gotovo se je selekcioniralo na podlagi delovnih lastnosti, videza, zdravja (tukaj je očitno, da so morali bit zdravi ob hrani, ki jim je bila na voljo)… ampak taka kratka doba preprosto ne more imeti večjega vpliva na nekaj tako bazalnega, kot je prebava. In še enkrat… histološko in fiziološko imajo prebavila enaka.
Tudi, če gledaš s primerjalno iz evolucije človeka, kuhati se je začelo skoraj 2 miliona let nazaj, prvi divji predniki psa pa naj bi bili udomačeni šele 10-15 tisočletij nazaj. Te številke se sicer razlikujejo v različnih hipotezah, vendar je časovna razlika kakorkoli obračaš ogrooomna.



Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #2 : 19 September 2010, 14:04:03
… evolucijsko so se ti psi kot pasma razvijali že dolgo tega,

Razvoj pasme nima veze z evolucijo!



kalsang

  • *
    • Prispevkov: 1.781
    • Točke: 3
Odgovori #3 : 19 September 2010, 14:38:22
Med uživanjem celega plena in briketi pozabljate na eno zelo pomembno fazo, zaradi katere je pes sploh nastal kot živalska vrsta in to davno pred nastankom katerekoli pasme.

Pes je iz divjega kanida, verjetno prednika, podobnega evropskemu sivemu volku, nastal zato, ker so ti divji kanidi izbrali nov način prehranjevanja. V neolitiku, ko so nastala prva stalna človeška prebivališča, so se pojavili tudi kupi smeti, užitnih odpadkov v bližini teh bivališč. Pasji predniki so se takrat začeli zadrževati v bližini človeških prebivališč, se prehranjevati s temi odpadki in opuščati lov. Pojav nove prehrambene niše vedno povzroči tudi nov tok evolucije, s tem pride do bioloških sprememb same živali. Zato se pes v nekaterih pogledih, fizičnih in psihičnih, ključno razlikuje od svojega bratranca volka, ki je nadaljeval z lovom, zato je tako prilagodljiv in zato je posledično vsejed.

Iz istega razloga se mi zdi nesmisleno govoriti o "naravni" prehrani psov, lahko pa se pogovarjamo, kaj je boljše in kaj slabše.

lp



Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #4 : 19 September 2010, 15:01:38
Ok, torej je za psa kot nenaravnega edino naravno, da ga vsak dan spustimo na smetišče pa naj se naje odpadkov :) Ali, ker je industrijsko pripravljena hrana predvsem iz teh, enačite smeti z njo? ;)

Jaz si, kakor sem že zapisala, to predstavljam kot neko prilagoditev (da kanidi preživijo tudi ob drugačnih virih energije), kar pa ne pomeni da se niso sposobni prehranjevat 'prvinsko'. Prav tako ne trdim, da je kakršno koli odstopanje slabo ali napačno.

In se čisto strinjam, da je o naravni prehrani težko govoriti; ampak o optimumu. Ta pa je največkrat nek razpon, ne pa ena točka. In vsak sam ugotovi, kje ima optimum njegov pes. Za nekoga so lahko to samo briketi, za druge samo surovo in tretje nekaj vmes. Še dobro da so psi tako prilagodljivi :)
Mi je pa čudno, da nekateri, katerih psi imajo težave, več let poskušajo samo z pripravljeno hrano, ker je propaganda te tako močna, da jim niti na misel ne pride malo stopit iz okvirja... Ne surovega pa ne, pes je žival, ki mora jest odpadke. Pika.  ::)



kalsang

  • *
    • Prispevkov: 1.781
    • Točke: 3
Odgovori #5 : 19 September 2010, 15:32:20
Če bi pozorno prebrala moj post, mimo svojih filtrov, bi videla, da nikjer ne trdim, da morajo psi jesti odpadke. Dopolnila sem samo tvoj post, saj pes danes obstaja zaradi nove prehrambene niše takratnih kanidov. To je vse.

Prav tako nikjer ne enačim industrijsko pripravljene hrane z naravno ali s smetmi. Prosim za bolj pozorno branje tega, kar sem napisala.

Ne vem, zakaj je treba iti na nož, če potem ugotoviš, da se v bistvu strinjava, da je o naravni hrani težko govoriti, temveč lahko govorimo kvečjemu o optimumu.

Glede propagande - se je ne zganja samo za brikete, ampak tudi za surovo, barf, kuhano, konzerve. ;)



Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #6 : 19 September 2010, 17:01:26
Saj se strinjam :) Sem pozorno prebrala tvoj post in se znjim strinjam. Vrgla sem samo kost tistim, ki so ujeti v okvirjih. Samo tako, v razmislek. In sploh nisem apelirala nate, ampak naspošno. Ker sem sama verjela kako so briketi edina prava možnost... pa preprosto ni šlo. In potem sem s prebiranjem in pomočjo nekaterih ljudi odkrila, da so tudi druge možnosti. Zavedati se je pa seveda treba da ima vsaka stvar svoje pluse in minuse. Mogoče bi bila lahko to tema te debate? Nekakšno ovrednotenje različnih načinov hranjenja in izkušnje.

In propagiranje ničesar ni primerljivo reklami za ind. hrano. Se tudi s tem najbrž vsi strinjamo ;D Lahko pa si izmenjamo izkušnje.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #7 : 19 September 2010, 19:00:03
Kot sem že enkrat napisala, bi bila za pse naravna hrana: obrane  (verjetno ne surove) kosti, kakšni neuporabni deli drobovine, dreki vseh vrst, glodavci, razno jagodičje, morda celo kakšne koreninice in podobno - kar so jedli pasji predniki ob bivališčih človeških prednikov.

Ne bi pa bilo napak upoštevati tudi zgodovino pasem (če je komu beseda evolucija zoprna), vsaj tistih pasem, ki imajo večstoletno zgodovino. So mi poravili nekateri lastniki tibetanskih pasem , da imajo njihovi psi probleme z visokoproteinsko hrano (vseeno ali je "naravna" ali predelana). Nekaj podobnega sem slišala za azijske pastirske pse.

Surovo meso je za večino psov zagotovo koristen dodatek. Da bi bilo pa edino zveličavno za  vse pse po vrsti, vse ostalo pa zanič in celo škodljivo je pa smešno.
Zanima me, koliko od tistih navdušencev, ki danes prisegajo na izključno surovo, bo takega mnenja čez 10 let.



Urška

  • *
    • Prispevkov: 2.619
    • Točke: 10
Odgovori #8 : 19 September 2010, 19:47:09
Občasno obroke svojih kosamtincev vržem v kakšno tabelco in pogledam, kako zelo uravnoteženi so. Zaenkrat mislim, da se moji obroki težje približajo pripravljeni hrani, kar ne pomeni, da jih ne dobijo. Osebno se po tem, ko sem na svojih psih opazovala učinek izključno surove hrane, zanjo ne bi nikoli odločila za dolgoročno hranjenje, ker menim, da se bodo deficiti na dolgi rok vsekakor pokazali.

Po drugi strani so mi najboljši argumenti, ko se pljuva po pripravljenih hranah (ali pa po izdelkih za človeško prehrano, ki imajo za seboj desetletja kliničnih študij), potem pa svetuje, da mora pes za trd iztrebek požreti 10-30% kosti (odvisno od "faze uvajanja" v kateri se nahaja). Že najstarejši pesjanarji so pred 40 in več leti za trde kakce svojim psom v hrano dodajali kostno moko. In vedno znova se ob tem podatku sprašujem, kako bi ti isti odreagirali na podatek, da katerakoli pripravljena hrana vsebuje 10-30% kostne moke.

Upam, da si bo kateri od novih navdušencev nad surovo hrano vrgel v tabelco kaj njegov pes je  in kje so deficiti ter zraven razmišljati, kako bo neravnovesje popravil. Malo branja http://nanook.si/taxonomy/term/5.


Fero

  • *
    • Prispevkov: 168
    • Točke: 0
Odgovori #9 : 19 September 2010, 20:58:54

Zanima me, koliko od tistih navdušencev, ki danes prisegajo na izključno surovo, bo takega mnenja čez 10 let.

Navdušenci za tovrstno prehrano, ki so tudi vzreditelji že več, kot 40 let, obstajajo, pišejo, izdajajo knjige, imajo svoje ambulante, kot vsi normalni ljudje... samo se je potrebno pozanimati. Torej bereš, kar te zanima, če te ne, potem ni potrebno kar nekaj pljuvat. A, ja, ti vzreditelji, baje da so mega zadovoljni s svojimi kužki.
Samo pri nas je tako, kar pri nas ni splošno veljavno, je absolutno narobe.



Fero

  • *
    • Prispevkov: 168
    • Točke: 0
Odgovori #10 : 19 September 2010, 21:04:26
Po drugi strani so mi najboljši argumenti, ko se pljuva po pripravljenih hranah (ali pa po izdelkih za človeško prehrano, ki imajo za seboj desetletja kliničnih študij), potem pa svetuje, da mora pes za trd iztrebek požreti 10-30% kosti (odvisno od "faze uvajanja" v kateri se nahaja). Že najstarejši pesjanarji so pred 40 in več leti za trde kakce svojim psom v hrano dodajali kostno moko. In vedno znova se ob tem podatku sprašujem, kako bi ti isti odreagirali na podatek, da katerakoli pripravljena hrana vsebuje 10-30% kostne moke.

Upam, da si bo kateri od novih navdušencev nad surovo hrano vrgel v tabelco kaj njegov pes je  in kje so deficiti ter zraven razmišljati, kako bo neravnovesje popravil. Malo branja http://nanook.si/taxonomy/term/5.
Prvo kosti niso isto kot kostna moka.
Drugo, kdo pa je to tabelo sestavljal?



Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #11 : 19 September 2010, 21:14:12
Kot sem že enkrat napisala, bi bila za pse naravna hrana: obrane  (verjetno ne surove) kosti, kakšni neuporabni deli drobovine, dreki vseh vrst, glodavci, razno jagodičje, morda celo kakšne koreninice in podobno - kar so jedli pasji predniki ob bivališčih človeških prednikov.

Po vsem tem je čudno da so tekom te 'evolucije' sploh še ohranili zobe kot jih imajo oz. nadvse nenavadno je, da imajo prebavila kot jih imajo; nobenega predželodca ali cekuma za fermentacijo...



Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #12 : 19 September 2010, 21:18:14
Občasno obroke svojih kosamtincev vržem v kakšno tabelco in pogledam, kako zelo uravnoteženi so. Zaenkrat mislim, da se moji obroki težje približajo pripravljeni hrani, kar ne pomeni, da jih ne dobijo. Osebno se po tem, ko sem na svojih psih opazovala učinek izključno surove hrane, zanjo ne bi nikoli odločila za dolgoročno hranjenje, ker menim, da se bodo deficiti na dolgi rok vsekakor pokazali.
Upam, da si bo kateri od novih navdušencev nad surovo hrano vrgel v tabelco kaj njegov pes je  in kje so deficiti ter zraven razmišljati, kako bo neravnovesje popravil. Malo branja http://nanook.si/taxonomy/term/5.

In te tabelce so kaj? In narejene na podlagi česa? Imaš kakšen link?
Tudi mi ni jasno o kakšenm deficitu je govora? Žitaric?

Sem pa ravno včeraj odkrila navedeno spletno stran... mi je bilo ful zanimivo... ampak nikjer nobenih pametnih utemeljitev.



Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #13 : 19 September 2010, 21:28:33
Kaj pa je uravnoteženo? Ja, ne rabim linka od nanook, ker sem že brala o preračunavanju suhe snovi. Torej suha snov. A je potem surova kost=ista teža kostne moke??? Preračunaj, suho snov, to ni isto. Kosta mokja je zelo predelan produkt, najprej prekuhan, zelo dolgo, nato mlet, nato čisto izsušen! Če bi količino kosti, ki se priporoča, prekuhal, zmlel in pšosušil, bi dobil manjšo količino. 10 % kosti, ojoj, čista groza. Pri meni to pomeni nekaj s kostmi, torej NEK KOS MESA s kostmi, ne gole kosti> 2-3x na teden max. MOji kakci so vedno formirani in nikoli beli, trdi, da bi psi imeli zaprtje. Gleda se psa, okvirno priporočilo velja, da si nekdo, ki želi to hrano hranit, sploh zna ocenit, kaj je primerno. Ker če malo na začetek teme o surovem pogledaš, je bilo govora o hranjenju z vratovi n perutnicami!!! Kar bo zagotovo mnogo preveč kosti, ne dovolj hranljivo, boleče za kakat, skratka no go. Torej gleda se psa, opazuje kakec in prilagaja. Če mu kaj  ne paše, se ne daje. Če hočemo hraniti bolj nemastno, damo za obrok vampe, pa bolj dietno meso. Isto, če hočemo količino kosti držat pri minimumu, damo nekajkrat tedensko za obrok vampe (ker je Ca:P: je približno 1:1) in recimo najmehkejše prsne kosti od piščanca. Vse se da prilagoditi. Nihče ne rabi vztrajat pri nobenih procentih, dani so za okvirno predstavo. Pa dani so zato, ker cena ljudi zavede in bi mogoče prevečkrat dali poceni organe, kar vodi v preveč vitamina A in D (ravno v eni knjigi za prehrano psov je anekdota, da je bilo v vzhodni Nemčijido padca zidu običajno, da psom dajali le organe in kake kosmiče in potem so fotke psov s temi deficiencami oz hkrati preveliko količino vit A in D) . Pri briketih se nič ne prilagaja, ker je skoz isto, hočeš ali nočeš, vrečo je treba porabit, pa je lahko kakec tak ali drugačen.

10% tudi izvira iz približne ocene celega plena (če te zanima, je o tem podrobno narejeno dosti diplomskih tudi na naši agronomiji na kozah in ovcah). In zakaj cel plen, zato ker če zmelješ cel plen dobiš razmerje Ca:P kot se priporoča v veterinarskih učbenikih (in se ga vsi briketi tudi držijo, mimogrede).  Celo do 30% se priporoča za pse, ki začenjajo (prvih par dni!), ker imajo eni mehak kakec (ne vsi, ENI pa). Imajo pa mehak kakec nekateri, ki jedo kao kakovostne brikete, kot smo že ugotovili in to kronično in to dolgoročno.

In zdaj da se vrnem k izračunom od naook. Ne vem, na kaj ciljaš. Tisto je navodilo, kako izračunat suho maso. In kaj? Kaj na to pomeni, da naj delam doma hrano tako, da bo čim bolj podobna po izračunu suhe snovi kot je tabela vreče briketov? Ker od kje pa je to prav? A naj grem po rižev gluten na Kitajsko, alge, sojine luščine in mesno piščančjo moko v Kentucky? Tudi briketi se razlikujejo od a do ž in še se nove vrste pojavljajo ves čas. A je kje mogoče zlato pravilo uravnoteženosti? Kot vem, ga ni, ker če bi bilo, bi vsak veterinar ga znal zrecitirat vsakemu, ki bi ga zanimala domača hrana. Tudi mnogokrat so briketi čisto v temo brcnili, na primer s prevelikimi dozami kalcija še ne tako dolgo nazaj, da so velike pasme imele nepravilno rast udov.

Tudi jaz menim, da se deficiti hranjenja pokažejo na dolgi rok. Kot na primer kamen in obloge na zobeh, konstantna driska, iz tega sledeče možno pomanjkanje elektrolitov, pojav alergij, ki oreng zmanjšajo kakovost življenja, debelost. In če govorimo o dolgoročnih učinkih hrane, koliko časa si to dolgoročno merila, katere vrednosti si opazovala? Kaj so bile te slabe stvari? In še bolj pomembno, kaj točno si hranili kot ''surovo''? 80-10-10 verjetno ne.

In ja, študij o surovem preproto ni. Ni nobene longitudinalne študije, ki bi primerjala surovo in recimo brikete. Pod longitudinalno si jaz predstavljam več kot 5 let. Ampak veš kaj, niti ni nobene longitudinalne štuidije o briketih!!! Jaz sem v zadnjem času pregledala vso strokovno literaturo, res čisto vse žurnale in vse članke o prehrani pri psih in mačkah. Govorim o študijah, ki so narejena na univerzah in sprejete v akademske revije. Niti ena študija o briketih ni bila narejena kaj dosti dolgoročno, vse je šlo bolj za nekaj tednov. Merili so se prebavljivost, kakec, pa primernost za odpravo alergij ( in tukaj so neke brikete, ki naj bi pomagali pri alergijah primerjali z domačo izločevalno dieto, da bi videli, če so primerljivi!!!!). NIČ drugega. Torej striktno kemično merjenje parametrov, kemičnih sesatvin. Skoraj nič o opažanjih pri živalih. Kako potem vemo, da so pa briketi to to? Šele v zadnjih nekaj letih so začele kapljati študije o surovem. Najprej je seveda uradna veterina ponorela, skritizirala, to označila kot modo (ja ja, saj briketi so pa od leta 1950, a to je pa od zmeraj ali kaj?) Potem so udarili tam, kjer so lahko najprej dokazali. Šli so merit salmonelo in tako imaš najprej ene par študij le o tem, da so šli kupovat mlete mešanice surovega in merili prisotnost salmonele v hrani in nato v kakcih (naj dodam, da jaz ne hranim mlete in mlete kupljene hrane in da je bilo že dostikrat povedano, da ni tako kavostna, ker se lahko marsikaj prikrade zraven). Pa kaj, če so v kakcih salmonelo našli tudi po briketih (v istih študijah). Šele v letu 2009 in 2010 se pojavi ene par študij, kjer začnejo meriti prebavljivost surove hrane (ki je tako in tako najvišja). Drugih študij ni, zato ker moraš v ZDa, ko narediš ogrodje raziskave, najprej dobiti grant, torej finančno podporo za študijo, preden jo greš izvajat. In večinoma vsi oddelki za prehrano živali na fakultetah so sponzorirani od najmanj ene velike multinacionalke.

Bom pa jaz postavila obrnjeno vprašanje. Kje je kakšna študija, longitudinalna, kjer so prikazali napačnost/nezdravost surove hrane? Je tudi ni. In pod raziskavo si predstavljam kompletna ocena zdravja, vseh parametrov v krvi, stanje organov. Tvoje anekdotično ''sem sprobala'', ni dovolj, to NI raziskava.

In ja, če gledamo, da je ''uravnotežena'' hrana to, da se približamo sesatvinam na vreči briketov, potem je res, da je surova hrana nepredstavljiiva.

IN zdaj moje vprašanje: kaj in točno katerih sesatvin, mineralov, vitaminov primanjkuje v surovem 80-10-10. Točno me zanima kaj manjka. Kateri esencialen nutrient?

No, edini znanstveniki in edine študije, ki brez skruplov in problemov rečejo mačkam in psom karnivori, so biologi in znanstveni žurnali, ki sprejemajo študije o prehrani divjih mačk in kanidov v živalskih vrtovih. Oni brez problema vzamejo mačko ali psa za model razsikave prehranjevanja s celim plenom (za posplošitev na divje živali). Omeniš isto stvar pred panelom veterinarjev in si bogokleten.
Evaluation of nutrient digestibility and fecal characteristics of exotic felids fed horse- or beef-based diets: use of the domestic cat as a model for exotic felids
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/zoo.20275/abstract

Influence of feeding raw or extruded feline diets on nutrient digestibility and nitrogen metabolism of African wildcats (Felis lybica)
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/zoo.20305/abstract

No, pa vseeno, stvari se premikajo, najnovejša študija o prebavljivosti surove hrane pri mačkah, iz 2009:
Compositional analysis and apparent macronutrient digestibility of four raw meat diets in domestic cats
http://www.fasebj.org/cgi/content/meeting_abstract/23/1_MeetingAbstracts/905.5

IN edini veterinarski odgovor na kritiko surove hrane od kanadske vet. prakse, ki pacientom svetuje pori uvajanju surovega:
In support of bones and raw food diets
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC340283/?tool=pubmed



Yo

  • *
    • Prispevkov: 1.920
    • Točke: 0
Odgovori #14 : 19 September 2010, 21:38:07
Po vsem tem je čudno da so tekom te 'evolucije' sploh še ohranili zobe kot jih imajo...

Zanimivo, da imajo ravno primitivne pasme, tudi te, ki si še vedno hrano ali lovijo ali so pač tudi smetiščarji, zelo pogosto nepopolno zobovje. Hm...


Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #15 : 19 September 2010, 21:40:38
Kot sem že enkrat napisala, bi bila za pse naravna hrana: obrane  (verjetno ne surove) kosti, kakšni neuporabni deli drobovine, dreki vseh vrst, glodavci, razno jagodičje, morda celo kakšne koreninice in podobno - kar so jedli pasji predniki ob bivališčih človeških prednikov.

Ne bi pa bilo napak upoštevati tudi zgodovino pasem (če je komu beseda evolucija zoprna), vsaj tistih pasem, ki imajo večstoletno zgodovino. So mi poravili nekateri lastniki tibetanskih pasem , da imajo njihovi psi probleme z visokoproteinsko hrano (vseeno ali je "naravna" ali predelana). Nekaj podobnega sem slišala za azijske pastirske pse.

Glej, zgornji opis hrane se mi zdi skoraj boljši kot današnji briketi. Sploh tistile glodavci... In tudi čisto spoštujem tvoje dolgoletne pasje izkušnje, kdo res ve, kje bomo v svojem prepričanju čet 10 let. Ampak jaz sem hranila prdino 8 let brikete, priporočane za bolezni kože, z ničnim afektom. Nisem nič spraševala, sem bila pridna. In po naključju zaradi motivacije tamalega prešla na surovo, ob tem da takrat še ničesar nisem vedela in sem imela grooozno slabo vest, da šit, psa bom ubila. In potem zvem od kolegice v agilityju v ZDA, da tam le redki hranijo brikete, da se ogromno hrani surovo. Lahko rečeš moda, seveda. Meni je pa to pomagalo, da sem dejansko začela raziskovati stanje v prehrani. Namreč zelo spremljam te osebe iz agilityja, za katere sem zbrskala da hranijo surovo, in so profesionalci, živijo OD psov in za njih. Imajo cel štab veterinarjev in terapševtov, ni da ni. BTV ena od teh oseb je veganka in hrani surovo. In sem si mislila, čaki malo, če gre toliko denarja v pse, kako da hranijo surovo??? Kaj vedo, da jaz ne vem?

In še vedno vem, da nič ne vem. Če bi se delala, da vse vem, sploh ne bi debatirala zdaj tukaj. In zakaj sem sploh opisala na forumu kaj hranim? Ker sem opazila, da so zelo popularni vratovi in perutnice, po 70 % kosti je kdo hranil! Kar je narobe (kot ti praviš kolitis, jaz pravim nič čudnega, da je kolitis!). In zato sem v preteklih tednih res temeljito začćela brati VSE kar je bilo o prehrani mačk in psov napisanega v žurnalih. Kar je bilo študij. Tudi recimo zanimiva je stran od izdelovalcev prehrane, torej skupna stran za vse, ki proizvajajo brikete, konzervve ali surovo. Najprej v 2005 se je redko pojavil kak članek, Ojoj, kaj pa to zdaj surovo delajo, to je nek čuden trend. V letu 2010 je o surovem ves čas poročano in prebereš, da surova hrana zavzema vse večji tržni delež živalske prehrane v ZDA. In ja, prehranski trendi pri živalih sledijo prehranskim trendom v ljudski prehrani, torej ja, modi. Logično, hrana je kutlurno prilagojena in se psreminja skozi čas. Sedaj so po zgledu ljudske hrane zelo in ''organske'' hrane, čeprav organski briket, ne vem, akj to je. Pa regionalni briekti (čeprav pol je moka dejansko narejena čisto nekje drugje kot v regiji). Oziroma moram se popraviti, EMBALAŽE, slikice in besede se spreminjajo. Kot bi rekla kalsang, ja propaganda.



Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #16 : 19 September 2010, 21:52:43
In še nekaj o nekarnivorski naravi pastirskih psov. (BTV; to da nekatere azijske pasme ne prenašajo visokoproteinske hrane - upam, da se ne misli le na visokoprot. brikete, za katere smo že ugotovili, da jih marsikdo ne prenaša).

No, torej pastirski psi. Se vozim po KOčevju in vidim pašnik ovac, ogromen, ne vidiš konca, cel hrib. Vmes 2 ali 3 pastirski psi, ugibam, če so marameško-abruški. Popoldne se vračam po isti cesti nazaj in vidim, da je lastnik ravno zapeljal ob rob ceste in prinesel hrano tem psom. Ustavim še jaz in ga malo povprašam. Povedal je, da od kar ima te pse, mu medvedi več ne prilomastijo med ovce, nobena ovca več ne manjka. Da pa psi, katere je imenoval abruzi (nič marameško, samo abruški so bili:)), dostikrat očitno ujamejo srno, ker najde znotraj ograde kak kadaver od jelena/srne, ki so očitno čez prečkale in so jih psi ujeli. In seveda pojedli. Tako je on meni povedal in to se mi je prav vtisnilo v spomin, ker ovac pa niso klali.

Glede prvotnih psov v procesu udomačevanja - teorije še niso pojasnjene, z DNA raziskavami pa so do zdaj ugotovili le to, da je bilo verjetno več različnih virov udomačevanja po svetu. In zdaj prvi ljudje, ki so imneli pse, takrat je bilo veliko skupin še nomadskih (do danes, severni psi/polarci). Nomadski pomeni, da so sledili čredam (hrana, meso) in ne premikajoči koruzi. Odpadki so bili v veliki meri mesni, ker so s pridelovanjem pridelkov komaj začenjali, nikakor pa ne imeli v preobilju koncentriranih oglj. hidratov, kot smo jih ustvarili danes. Tudi potem sutaljene skupine ljudi so imele vse do dobesedno pred 100 leti vedno žive živali pri sebi za redno mleko, jajca, meso. In ja hladilnikov ni bilo, treba je bilo pojesti. če so imeli črede - vedno, vedno so se ob čredah razvile take ali drugačne pasme. Bolne živali, zlomljene noge, mrtvorojeni mladički telet >> hrana. Psi za lov na divjad, ki je bila reden vir prehrane višjih slojev (in nižjih, kar so potiho lahko ukradli) >> psi, za katere se je zelo dobro skrbelo in jih selekcioniralo. Okej, so jim dajali tudi kaj drugega, ampak spet so nastali v povezavi z mesnim virom prehrane - pa magari če so dobili le organe, glave in kake obrezke. Ne pravim, da je vedno tako bilo, ampak ne smemo pozabit, da do prekratkim so ljudje živeli z živalmi in jih sami klali, hladilnikov ni bilo ...



Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #17 : 19 September 2010, 22:02:48
Zanimivo, da imajo ravno primitivne pasme, tudi te, ki si še vedno hrano ali lovijo ali so pač tudi smetiščarji, zelo pogosto nepopolno zobovje. Hm...

Ampak še vedno lahko trgajo in grizejo, ne? Sej eni psi so pa brez repa... Jaz ne pravim, da pes ne more preživet ob koreninicah in obranih kosteh... Saj vsak dan srečam(o) pse, ki živijo kvalitetno življenje ob različni prehrani. Samo sem mnenja, da ga po fiziologiji prebave lahko primerjamo z divjimi kanidi in da to ni nič nenormalnega. Konec koncev se lahko parijo z volkovi in dajejo plodne potomce.



Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #18 : 19 September 2010, 22:08:37
Tako je, volkovi in psi se še danes uspešno parijo, ne smemo pozabiti. Nekatere pasme so celo uradno bile 'obogatene' z volkovi.

Npr. osel in konj ne moreta imeti plodnih potomcev, če se ne motim. Pa nobenemu na kraj pameti ne pride, da ju ne bi hranil podobno.



pidog

  • Pod Lupo
  • *
    • Prispevkov: 1.345
    • Točke: -50
Odgovori #19 : 19 September 2010, 22:23:51
Sam sem mišlenja, da vsak fanatizem je idiotizem.  Glede "naravne" prehrane psov je nekaj takega kot pri ljudeh ..... sedaj je zdravo belo meso, čez nekaj časa rdeče, ob času surove koreninice....... s tem, da znamo vsaj pisat in brat že stoletja :)
Se strinjam tudi s Taar, ko pravi koliko jih je hranilo s surovim 80-10-10. Me pa zanima, kako se nadomesti polen vamp živali, ki ga psi obožujejo.

Misel, ki mi pride ob zagovarjanju surove hrane; psi se ne bi vzrejali v "vsakem bloku", pasji cvenk se bi težje obračal, imeli bi manj "pokvarjenih" psov in najpomembnejše, bilo bi dosti manj "pasjih farm"........ne samo križancev, tudi rodovniških :P .........z mladiči čez celo leto ;)...............in še bi se našlo, po večini v + pasji vrsti.

Važno je samo, da je pes zdrav in živahen, pa če tudi od krompirja ;D



Urška

  • *
    • Prispevkov: 2.619
    • Točke: 10
Odgovori #20 : 19 September 2010, 23:46:36
Kaili, če malo pobrskaš po linku, boš našla tudi tabelco, pa priporočila, pa linke do priporočil. Prehranska priporočila za pse so pa po mojem mnenju nekaj, kar bi moral poznati vsak, ki se odloči za to, da bo hrano pripravljal sam, pa kakršnakoli je.

In ja, študij o surovem preproto ni. Ni nobene longitudinalne študije, ki bi primerjala surovo in recimo brikete. Pod longitudinalno si jaz predstavljam več kot 5 let. Ampak veš kaj, niti ni nobene longitudinalne štuidije o briketih!!! Jaz sem v zadnjem času pregledala vso strokovno literaturo, res čisto vse žurnale in vse članke o prehrani pri psih in mačkah. Govorim o študijah, ki so narejena na univerzah in sprejete v akademske revije. Niti ena študija o briketih ni bila narejena kaj dosti dolgoročno, vse je šlo bolj za nekaj tednov. Merili so se prebavljivost, kakec, pa primernost za odpravo alergij ( in tukaj so neke brikete, ki naj bi pomagali pri alergijah primerjali z domačo izločevalno dieto, da bi videli, če so primerljivi!!!!). NIČ drugega. Torej striktno kemično merjenje parametrov, kemičnih sesatvin. Skoraj nič o opažanjih pri živalih. Kako potem vemo, da so pa briketi to to?

O ja pa so. Nestle-Purina je speljala 14-letno študijo o povezanosti med idealno telesno težo in dolgoživostjo psov. V sodelovanju z univerzami. Labradorci so bili hranjeni z briketirano hrano. In imela sem priložnost precej poglobljene osebne debate z znanstvenikom, ki je sodeloval pri celotni študiji. Velik poudarek je dal uravnoteženosti prehrane in preprečevanju debelosti, ki jo danes vse pogosteje vidimo pri psih. In ker zadnjih 8 let dela izhajam izključno iz prodajno-marketinške sfere multinacionalk, se med drugim tudi ne strinjam z določenimi ocenami izdelkov. Ko sem brala o Actimelu sem se vprašala, koliko med vami ve, da do pred kratkim, ko je bila sprejeta EU regulativa, mnogo slovenskih probiotičnih izdelkov ni vsebovalo niti živih probiotikov, ampak mrtve  :) . Pa koliko med vami striktno bere veterinarsko kodo na živilih "slovenskega porekla". Nagradno vprašanje: kje je narejena sadna skutica Junior Ljubljanskih mlekarn za najmlajše  :) . Današnja regulativa ni ravno larifari in da lahko za nek izdelek trdiš, da ima določene zdrave lastnosti, moraš to potrditi z znanstvenimi študijami. Ki spet niso larifari, sploh ne klinične študije. Zato me marketinško posploševanje hitro zmoti.

Pri dodajanju kosti imam pa en problem in sicer: za psa, ki ima drisko se svetuje dodajanje večje količine kosti v prehrano. Nekje vmes sem brala o belih čvrstih kakcih, kar z mojega vidika ni OK, niti približno. In zame je to tako, kot dodajanje pesne pulpe v hrano, ki vsebuje sojo, zato, da se prikrije njena toksičnost za pasji organizem. Dodajanje nečesa, da se nekaj prikrije. Tudi ne vem, zakaj je driska pri prehodu na surovo hrano normalna, na prehodu na briketirano hrano pa cel halo. In če psu surova prehrana ustreza (kombinacija česarkoli že), potem mu tudi uživanje samega mesa, brez kosti, ne bi smelo povzročati težav v obliki driske.

Stestirala sem kar nekaj vrst briketirane hrane (in na koncu ugotovila, da nihče ne prodaja tistega, kar bi želela hraniti, zato sem uvozila zase tisto, kar sem presodila, da je kakovostno), preizkusila kuhano hrano, različne sisteme in tudi surovo. Ker imam pse že 25 let, pa zanje skrbim sama, lahko rečem, da so bili posamezni sistemi tudi dolgoročno stestirani na mojih psih. Surovo sem hranila samo nekaj časa, mislim da cca 6 mesecev, morda malo več, obroke uravnotežila, ampak rezultati niso bili zadovoljivi (slabše kot kuhana hrana npr.). Dlje nisem vztrajala, ker sem potrebovala psa v top kondiciji. Za moje pojme optimalna se je izkazala kombinacija kuhane in briketirane hrane, imam pa pse, ki so genetsko OK, nimajo prehranskih alergij in so se sposobni dobro prilagajati na spremembe v prehrani. Kondicija psov, življenjska energija, delovna energija, vztrajnost, odpornost na bolezni ipd. pa mi dajo vedeti, da sem izbrala tisto, kar jim najbolj ustreza.

Koneckoncev mora biti to vsakemu cilj, optimalno počutje njihovega psa. Njegova telesna kondicija in splošna volja do življenja. Uravnoteženi obroki, ki psu dajo tisto, kar organizem potrebuje. Pa ne glede na to, če nekdo hrani briketirano, kuhano ali surovo. In vztrajati pri nečem, kar ne deluje, je zame neracionalno početje. Še vedno se mi namreč zdi največji problem to, da veterinar psa s prebavnimi težavami odpravi z žakljem neke diete in se ne potrudi niti najti izvora problema pri psu.


Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #21 : 19 September 2010, 23:56:18
Koneckoncev mora biti to vsakemu cilj, optimalno počutje njihovega psa. Njegova telesna kondicija in splošna volja do življenja. Uravnoteženi obroki, ki psu dajo tisto, kar organizem potrebuje. Pa ne glede na to, če nekdo hrani briketirano, kuhano ali surovo. In vztrajati pri nečem, kar ne deluje, je zame neracionalno početje. Še vedno se mi namreč zdi največji problem to, da veterinar psa s prebavnimi težavami odpravi z žakljem neke diete in se ne potrudi niti najti izvora problema pri psu.

Podpis! 8)



Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #22 : 20 September 2010, 00:01:25
Nestle-Purina je speljala 14-letno študijo o povezanosti med idealno telesno težo in dolgoživostjo psov. V sodelovanju z univerzami. Labradorci so bili hranjeni z briketirano hrano. In imela sem priložnost precej poglobljene osebne debate z znanstvenikom, ki je sodeloval pri celotni študiji. Velik poudarek je dal uravnoteženosti prehrane in preprečevanju debelosti, ki jo danes vse pogosteje vidimo pri psih.

Lahko ime znanstvenika oz. objavljene rezultate študije, mislim kake linke do objavljenih člankih?

Čeprav recimo tu je bil cilj preprečevanje debelosti. Vsaka raziskava ima cilj in temu primerno meri določeno zadevo. Kaj pa druge stvari? Recimo jaz si srčno želim, da bi se naredila isto kvalitetna (dolga, primerna populacija, merjeni raznorazni parametri) s surovo hrano, lahko primerjava z briketirano ali ne.



Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #23 : 20 September 2010, 00:04:25

Koneckoncev mora biti to vsakemu cilj, optimalno počutje njihovega psa. Njegova telesna kondicija in splošna volja do življenja. Uravnoteženi obroki, ki psu dajo tisto, kar organizem potrebuje. Pa ne glede na to, če nekdo hrani briketirano, kuhano ali surovo. In vztrajati pri nečem, kar ne deluje, je zame neracionalno početje. Še vedno se mi namreč zdi največji problem to, da veterinar psa s prebavnimi težavami odpravi z žakljem neke diete in se ne potrudi niti najti izvora problema pri psu.

To lahko tudi jaz podpišem. Samo si mogoče kaj drugače predstavljam, ampak ubesedim lahko enako. Sploh pa se strinjam to glede veterinarskih reševanj bolezni.
No, da se vrnem k zgornjem citatu, moja šeltijka je imela tudi prej voljo do življenja, samo da je bila vsa krvava po tacah in obrazu, pa je vseeno laufala, šla na svetovno, preganjala srne in ovce in uživala. Zdaj je le še brazgotinasta in malo bolj vitka, volje do življenja ima pa po moje še več, in to pri 9 letih.



Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #24 : 20 September 2010, 00:17:44

Pri dodajanju kosti imam pa en problem in sicer: za psa, ki ima drisko se svetuje dodajanje večje količine kosti v prehrano. Nekje vmes sem brala o belih čvrstih kakcih, kar z mojega vidika ni OK, niti približno. In zame je to tako, kot dodajanje pesne pulpe v hrano, ki vsebuje sojo, zato, da se prikrije njena toksičnost za pasji organizem. Dodajanje nečesa, da se nekaj prikrije. Tudi ne vem, zakaj je driska pri prehodu na surovo hrano normalna, na prehodu na briketirano hrano pa cel halo. In če psu surova prehrana ustreza (kombinacija česarkoli že), potem mu tudi uživanje samega mesa, brez kosti, ne bi smelo povzročati težav v obliki driske.


večinoma psi nimajo nobenih težav, v temi za surovo je bila debata o dogi, ki je imela mehak kakec na briketih in bi jaz rekla, da je lastnik lahko na vse pripravljen. Lahko da bo mehak kakec, eni ga imajo, moji ga nikoli niso imeli. In takoj je pri tej dogi prišel črvst kakec, ki ga prej ni bilo. Ni problema, odlično! Zdaj samo zmanjša kosti in stvar opravljena. Itak je treba se prillagajat se psu in ga opazovati. Surova prehrana ne gre brez kosti, smo že povedali 100x zakaj.
1. Čiščenje zob
2. Za razmerje Ca:P, nujno in življensko važno
3. Posledično tudi učvrsti kakec, ker so to pač večji delci (mikroskopsko večji kot recimo po obroku samega mesa, nikakor NE mislim, da se iztreblja dele kosti, da ne bo kdo narobe to prebral). Tudi ne zapira, če je dano v pravem razmerju, po mojem opažanju poskrbi za celovito in kompaktno izločanjje.

Npr. danes je moj mali se pokakal zvečer in ker je bilo malo bolj v sosedovo travo, sem šla pobrat (drugače sem na kmetih in kakata v gozdu). Kakal je cca 5 sekund. Kakec je bil krasen, lepo formiran, da sem ga prijela z enim manjšim listom. In prav zanalašč sem ga šla povohat, ker ga od daleč nisem mogla zavohat. Ko sem ga približala obrazu, ima vonj po mokrem in nato čisto rahel vonj kakca. Ampak saj pravim, če ga ne bi približala 20 cm do obraza, ga ne bi mogla zavohati. In to je meni čudno, res, brez ironije. Kako da so kakci tako brez vonja. In kako da ni ustnega zadaha, spoloh ga ni. Prej po briketih je malemu tako smrdelo, da sem mislila, da že kaj ni v redu (ob seveda super energiji in živahnosti). Jutranji poljub smrti je bil klasika. Evo, to mi pa res ni jasno (oba psa enako). Jaz vsaj zase vem, da če sem zaprta ali je kaj narobe s prebavo, vonjave in kompaktnost blata to odražajo.



Urška

  • *
    • Prispevkov: 2.619
    • Točke: 10
Odgovori #25 : 20 September 2010, 00:29:25
Lahko ime znanstvenika oz. objavljene rezultate študije, mislim kake linke do objavljenih člankih?

Čeprav recimo tu je bil cilj preprečevanje debelosti. Vsaka raziskava ima cilj in temu primerno meri določeno zadevo. Kaj pa druge stvari? Recimo jaz si srčno želim, da bi se naredila isto kvalitetna (dolga, primerna populacija, merjeni raznorazni parametri) s surovo hrano, lahko primerjava z briketirano ali ne.

Včasih so bili obširni rezultati študije objavljeni na njihovi spletni strani, samo so jo popolnoma prenovili  :-\ Morda bi se dalo dobiti preko JAVMA (Journal of the American Veterinary Medical Association). Mislim pa, da so rezultate objavili 2002.


Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #26 : 20 September 2010, 00:35:02
OKej, JAVMA imam redno na uču, 2002, lahko ime katerega od avtorjev?



Urška

  • *
    • Prispevkov: 2.619
    • Točke: 10
Odgovori #27 : 20 September 2010, 00:39:07
Taar, samo če psu surovo ustreza, mu tudi samo meso ne bi smelo povzročati driske (ne pravim pa, da je to uravnotežen obrok, niti približno).

Glede nesmrdečih majhnih kakcev imam iste probleme, sploh zvečer, ko psa po treningu spustim na ohlajanje na poligon, da kakca ne najdem (in potem tudi z baterijo letam naokrog, da ga lociram), ker ne smrdi in je majhen. Samo to je odvisno od posameznega psa in od tega, kako mu hrana ustreza. Tako, kot je po mojih izkušnjah kvaliteta zobne sklenine podedovana in imajo nekateri psi na isti hrani obloge, drugi pa popolnoma čiste zobe.

Raziskava: našla tole: JAVMA, Vol. 220, No. 9, May 1, 2002, pp.1315-1320, vodil jo je Richard Kealy


Kaili

  • *
    • Prispevkov: 257
    • Točke: 0
Odgovori #28 : 20 September 2010, 00:46:35
Taar, samo če psu surovo ustreza, mu tudi samo meso ne bi smelo povzročati driske (ne pravim pa, da je to uravnotežen obrok, niti približno).

Če se ne motim Taar govori o driski, ki je bila prisotna pred prehodom na surovo.

Tale tabelce so blazno zanimive in namesto da bi šla spat prepračunavam :-[ Mi lahko namigneš kje si ti prišla, do deficita?



Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #29 : 20 September 2010, 00:59:39
Mojim nič ne povzroča driske, nobeno meso niti pljuča, niti jetra, niti možgani. Pa so to že mejne hrane, ki kateremu lahko povzročajo mehkejši kakec. Mehkejši, ne driske. Debata je bila glede doge, ki je imela ves čas mehak kakec in tam ne morem trditi, kaj se bo zgodilo. Zgodilo se je pa to, da se je kakec učvrstil po šolsko. Tudi moji bi ob perutnini in toliko kosti imeli čvrst kakec, dogi je bil priporočan vsaj za prve dni, za vsak slučaj.

Ja, ravno vmes sem našla raziskavo. Prekleto, nič od Javme mi ne uspe najti v obliki celega članka, bom zdaj brata sfehtala, ker je še na faksu, če jim tam baza zastonj omogoča dostop. Samo tukaj je šlo za 25% restrikcijo hrane. Kar že za ljudi vemo, da zdrava vitkost (ne hujšana, ampak normalna) podaljšuje življenje. Še vedno trdim, da morajo narediti raziskave, prehranske, celovite, ne le strašit s salmonelo o surovi hrani. Upam, da se bodo zganili, ker je sedaj vse več firm, ki to itak že industrijsko dela (tako da ko bo enkrat denar, bo tudi to).