Tema: Švicarski Beli Ovčar [Berger Blanc Suisse,White Swiss Shepherd Dog]

[Samoyed lover]

Najlepša hvala za odgovor. Mislila sem da je to ta psarna, ker se mi zdi, da ko sem šla pod vse oglase prodajalca je je menda ven vrglo zgoraj omenjeno psarno. Lahko da se motim. Lep pozdrav.

[sbolucy]

Anja,

mogoče pa se motim jaz,še enkrat preveri.

Lep večer.

[5rAron]

Za Samoyed lover:
Lastnica Les Trois Baisers oz. http://svicarskibeliovcar.weebly.com/ je ga. Barbara, ki sodeluje na tem forumu in ji lahko pišete. To ni psarna iz Maribora, o kateri govori sbolucy.

Pozdravček!

[sbolucy]

Pozdravljen-a5rAron,
 vem da je lastnica psarne  Les Trois Baisers gospa Barbara,sva že kontaktirali.Se mi zdi,da je ta psarna zelo vredu,pohvale vredna.Jaz sem napisala,da sem si na bolhi ogledala oglas za 8 mes. staro Švicarsko Ovčarko o kateri govori SAMOYED LOVER.Po slikah sodeče,mi je okolje s slik znano in predvidevam,da je ta psička ki se prodaja iz psarne Maribor in ne s Ptuja.
Saj tudi pod oglasom piše:mesto Maribor.V psarni Maribor je majhen del "travnika"ograjen z zeleno ograjo in meni zgleda enako kot na sliki.Ne bom pa trdila,da je psička iz oglasa res iz Mariborske psarne.Želim ji krasne lastnike in veliko razigranih trenutkov.

Lep pozdrav vsem skupaj.

[sbolucy]

Pozdravljeni vsi skupaj,

ko gledam po forumu vedno ob vsakem prispevku piše št.prispevkov in točke.Kaj pomenijo te točke in kako se jih pridobi?

lp,sbolucy

[Samoyed lover]

Sem še 1x preverila, da ta Švicar je iz psarne Les Trois Baisers Sam nisem bila pripričana

Glede psarne pa najlepša hvala za odgovore! Sem videla, da imajo narejenih ogromno zdravstvenih pregledov

LP

[sbolucy]

Samoyed Love,

prav imaš na Bolhi je pes star 8 mesecev in je iz psarne Ptuj.Če pa pogledaš še ostale oglase od Švicarjev,boš našla prav tako 8mesecev staro psičko,ki pa prihaja iz psarne Maribor.

Lep večer.

[Samoyed lover]

Sem vesela, da smo "razčistili" glede oglasov No, kakorkoli. Najlepša hvala za odgovore Bom pa še pogledala za psičko me zanima

[sandora]

ena najina nova slikca =)

[5rAron]

Sandora, od kod pa je tvoj švicar? 

Mi smo danes spet uživali na snegu.
Pozdravček vsem! 

[sandora]

5rAron moj Ayk sicer ni bil skoten v nobeni psarni, ker je imela njegova mama, Abba, samo eno leglo =) sta pa oba starša in psarne White rose, oče je bil Vivid DayDream Barthelomeus (Lord), mama pa je Fantasia from Winter Snow  (Abba).

Pa še dve slikce iz zimskih potepanj =)

[sandora]

ekola iz današnjega potepanja





ko zmanjka batarij =P)

[Samoyed lover]

Ayk je res en posebnež

Tukaj pa ena fotka Švicarke Abby, maremsko abruškega ovčarja Runota in moje samojedke Nale:


upload pic

[sandora]

    kolk so luštni skupi, The white team 

Kdo pa so starši od Abby?

[Samoyed lover]

Psička je od Muhiča Sem ravno danes vprašala lastnika. Za starše žal nebi vedela. Rekel je, da so pesjaki zelo zaudarjali. O Muhiču pa sem itak slišala bol kot ne kritke na forumih. A lastnik vseeno zelo veliko ve o psih, se ZELO ukvarja s psičko in zanjo lepo skrbijo.

Res je navezana na lastnika in ima zelo dober karakter. Še sreča da že leto dni prebiram o Švicarjih da sem lahko na dolgo debatirala z lastnikom hehe

[Samoyed lover]

Hm.. Moram povedati, da sem to temo preletela/prebrala  že veliko krat, prav tako na sosednjem forumu. Prebrala sem vse bloge o švicarjih, tako, da mi je zdaj na slovenski sceni zmanjkalo za brat o tej krasni pasmi Ampak to ni problem gledam psarne, spl. strani, zbiram  informacije iz tujih spl. strani

Želja po tej pasmi je vedno večja... Čeprav o njih prebiram komaj kakšno leto ( mogoče več), berem in berem vsak dan brez premora. Če mi zmanjka idej za strani pa veselo gledam fotke Komaj čakam, da bo razstava v Mariboru, jih bom poslikala in prečohala Prav tako pa se ne bi branila pogovora s kakšnih skrokovnjakom.

Bolj kot spoznavam to pasmo bolj mi je všeč.

Zadnje čase me taaaako mika, da bi našparala denar, da bi delala med vsakimi počitnicami, da zaslužim teh 1000 EUR ( toliko pride na HR). Pa vendar se zavedam, da mi ne znese... 

Imam namreč samojedko doma, s katero se intenzivno ukvarjam. Zdaj sem 1. letnik srednje  biotehniške šole ( smer veterina). In nevem če bi našla čas za oba psa in predvsem "mladičkasta doba" torej zgodnja socializacija je zelo pomembna. Takšnega psa bi morala kot vsakega mladička, voziti na razne lokacije, prevoza nimam... Tako, da bi morala na avtobus. ( So psi dovoljeni, tudi z mojo sem šla pred kratkim).

Vem pa, da bi psu posvetila vse ka lahko. Včasih sanjarim... Kako končno našparam denar in ga končno dobim. Sanjarim, kako ga  vzgajam, kako se z njim ukvarjam, igram, vadim trikce, hodim na pohode ( seveda ko bo odrasel). In res ta želja je tako močna, pa vendar  živim v stanovanju in bi bilo veliko dela z dvema psoma. Čeprav verjamem, da bi mi z voljo zneslo.
Tudi stroški bi bili veliki. Moja Nala je posebno dietno hrano, švicarja bi seveda hranila z boljšo hrano, torej bi morala vsakega psa hraniti posebej, s tem pridejo še večji stroški.

V malo šolo bi tudi šla s psom, kar prinese še dodatne stroške. Želim si tudi nadaljevalni tečaj.
Ker se zavedam, da je pes živo bitje, ki te spremlja10 in več let... Sem se odločila, da s fantom končava faks in si ga  komaj potem skupaj omisliva. Do takrat je še dooolgo.

Saj je res vredno čakanja. A včasih me kar prime, da bi ga kupili.
Ne znam si predstavljati, da bi si želela kakšnega drugega psa, saj mi ta pasma 100% ustreza. Kar pa je pri meni redkost, saj me že manjše "napake" zmotijo.

Tako da mislim, da sem našla popolno pasmo. Zdaj je potrebnmo samo še čakanje, čakanje... Upam, da bom kdaj lahko šla k kakšnemu vzreditelju na obisk ali pa piknik.
Psi so resnično moje življenje. Vsako prosto sekundo posvetim svoji psički. Z njo sem pridobila marsikatero znanje o psih, marsikaj me je naučila. Z njo sem imela največ problemov s plašnostjo. Z njo nisi mogel NIKAMOR, vsega se je bala, ljudi, gradbenikov, čudnih zvokov... Imela sem precej težav tudi z vzgojo, pa vendar sva skoraj vse rešili .

Lep pozdrav. Se opravičujem za spis. Morala sem se malo potožiti in spraviti to ven.

[sbolucy]

Anja,

tole pa je bilo res iskreno in lepo.Jaz imam švicarko Lucy in sem zelo zadovoljna.Res jo imam rada in se z veseljem ukvarjam z njo.TO kar sem prebrala o švicarjih v mojem primeru kar drži,je pa res da je vsak pes svoja osebnost in lahko odstopa od opisa pasme.Moja Lucy ni zadržana do tujcev,kot je opisano v opisu pasme.Mogoče zato,ker smo jo dobili poleti,ko je bilo pri nas veliko različnih delavcev,saj smo dokončevali hišo.Tako je že od majhnega navajena  ljudi ,res pa je da ne gre takoj direkt k vsakemu,večinoma pa se vsem pusti pobožati.Je zelo pametna in zna to tudi spretno izkoristiti v svoje dobro.Nekaj časa smo jo "vzgajali"preveč mehko,tako da je skoraj postala naš šef.Meni se je za vsako stvar smilila in sem ji kar popuščala.Zdaj pa je že kar nekaj časa,ko smo ji postavili jasne meje in točno ve do kam lahko gre.Se je brez problema navadila in življenje z njo je še lepše.Res pa je da je opravila malo šolo,zdaj čez zimo pa ni hodila nikamor.Naslednji teden začnemo z novim šolanjem in se že veselim.Ko se je začenjala zima sem imela mnogo skrbi.Kaj če jo bo zunaj v pesjaku zeblo?A ji je v hiši prevroče?Potem pa sem ji sledila in ugotovila,da ji paše mraz in je spala v pesjaku.Ko pa smo jo decembra sterilizirali je morala biti v hiši štirinajst dni.Takrat ji ni bilo več za v pesjak(ponoči)in od takrat spi v hiši.Čez dan je veliko pred hišo(najraje v snegu)ponoči pa spi v dnevni sobi ali pred spalnico.Sem še probavala in jo dala kakšno noč v pesjak,pa se je naslednji večer že prej namestila na jogi,tako da ji ni bilo treba ven.Ona bi najraje spala na dekci pred hišo,je pa problem da potem ponoči veliko laja,če je v pesjaku pa ne.Najbolje bi bilo,da bi spala  pred hišo kot si najbolj želi,ampak mi je nerodno zaradi sosedov,ker je zelo glasna.
Kot sem omenila na forumu ima displazijo kolkov in ima težave s praznjenjem analnih vrečk.Že dvakrat so ji na veterini praznili vrečke,upam da bo to lahko počela sama in da je ne bo treba vedno voziti na praznjenje.
Drugače pa je moj sonček in se veselim vsakega sprehoda z njo in najinih igralnih minutk.Res sem zadovoljna z njo,le še izšolati jo moram do konca.
Meni so tudi všeč Samojedi,so res lepi .Ti kar uživaj s svojo Nalo,saj sem prepričana da se imata lepo.Če pa se ti enkrat odpre priložnost(prostor,denar,čas)pa si kupi še švicarja.Veš vzdrževanje psa ni poceni,jaz sem za Lucy zapravila že veliko denarja.Samo sterilizacija in slikanje kolkov je stalo 500eur,stroški glukuzamina,pregledov pri vetirinarju,hrana,šolanje,pesjak,postavitev ograje okoli hiše,-to je res veliko,a sem bila na to pripravljena preden sem kupila njo.Čez štirinajst dni bo imela ponovno slikanje kolkov,tako da to res ni poceni špas.
Je pa res,da je to kaplja v morje proti ljubezni ,ki ti jo vrača tvoj ljubljenček.
Žal mi je tistih psov za katere ljudje ne morejo poskrbeti ,ker jim to finančno stanje ne dopušča.Se mi zdi ,da jih je na žalost vse več.

Lep večer in mnogo užitkov s tvojo Nalo.

[Samoyed lover]

Sbolucy 

Najlepša hvala za tale "spis" mi veliko pomeni, da ste se odločili zame tole napisati. Kajti vesela sem vsake informacije i mnenja lastnikov te pasme.

Se popolnoma strinjam s tem, da je vsak pes osebnost zase. Zanimivo, da je znotraj pasme lahko toliko različnih karakterjev med samimi psi. Tega se zavedam.

Me veseli, da ste napredovali z vzgojo in sploh ne dvomim, da vama bo uspelo vse kar sta si zadali. Tudi jaz sem si vedno želela in mislila, da lahko samo sanjam, da bo moja Nala sposobna brez prisotnega strahu v mesto, da bo kdaj prišla na 1. klic, da bo sposobna mirno sedeti v dvigalu med tem ko bo to polno ljudi itd, itd. Vse mi je uspelo! Z veliko dela, volje in truda. Tako, da SPLOH ne dvomim, da vama ne bi. Sploh zato, ker se vidi vaša ljubezen do psičke.

Glede njenega zdravja. Res je hudo ko ti ljubljenček zboli. Fantov " maremsko abruški ovčar" je bil kupljen pri nevestnem prodajalcu, ki je bolj kot ne slabo skrbel za svoje pse. Seveda le ti niso imeli rodovnika. Runo ima zdaj displazijo obeh kolkov. Tako, da pazita. Prenehala sta s šolanjem za reševalca, prav tako kuža dobiva glukozamin. Verjetno bo 1x potrebna pridobitev novih kolkov. Če se ne motim 1 kolk stane okrog 2000 EUR? Nevem točno.

Tudi moja Nala je bila na dveh operacijah v enem mesecu. Tako, da se zavedam kakšni stroški so to.

Glede analnih vrečk. Je meni osebno veterinar rekel, da je čisto normalno, da se vrećke vedno znova napolnijo po VSAKEM obroku in da jih praznijo še samo zelo neizkušeni veterinarji. To nam je rekel eden od vet. iz klinike na Pobrežju ( MB) ki je menda najbolj priznana tukaj. Veterinarji pa resnično vredni zaupanja. Tudi na prakso grem k njim. Baje je tole res, ampak ne trdim tega, povem samo kaj mi je bilo rečeno.

Naša je sterilizirana, je prav posebno dietno hrano ( saj je bila operirana na sečilih) in mora jesti to hrano do konca življenja. Tako, da stroškov se absolutno zavvedam.

Se pa tudi strinjam s tem, da je pomembna ljubezen, ki ti jo da pes.

Žal mi je, da trenutno zaradi vseh okoliščin ne morem imeti še enega psa. Prav tako bi se mogli strinjati VSI v družini. Deda, ki živi z njami pa ni kar tako, prav tako ne oče. Pa okej, to sploh ni važno. Važno je, da se zavedam, da psa ŠE ne morem imeti kljub veliki želji. Pa čeprav mi je včasih izredno hudo, in se topim poleg vseh fotk.

Ta čas bo pa preživljala z mojo Nalo, se posvečala le njej. Raje počakam do nakupa novega psa, saj psu življenja res ne želim uničiti s tem če nanj ne bi bila 100% pripravljena.

lp

[sbolucy]

ANJA,

lepo si napisala.Glede analnih vrečk pa je tako,da je rekel vetirinar,da dobro da smo prišli.Saj je imela hudo vnete,da se je vmes že nabitala kri in je bila nevarnost ,da vrečki počita.Naslednji mesec sem jo spet peljala na čisčenje.Zdaj pa spremljam kako bo naprej.Je rekel vetirinar,da ima veliko psov težave s tem,da jih sami ne zmorejo sprazniti.Pravi,da lahko,da jih bo začela sama,drugače jo bom morala voziti k njim.Upam,da Lucy sama pogrunta kako to gre.Glede kolkov pa je rekel profesor Zorko(na fakulteti-Ljubljana),da se zdaj kolkov skoraj ne operira več.Je priznan specijalist in eden od peščice,ki lahko v Sloveniji ocenjuje stanje displazije.Jaz upam na najboljše,saj še ni stara eno leto in mogoče bo pri enem letu slika kaj boljša,saj se kolk razvijajo do prvega leta.Srčno si želim,da bi lahko skakljala okoli brez omejitev,če ji zdravje dopušča.

Lep dan,KLAVDIJA

[sbolucy]

ANJA,

koliko pa je stara tale Abby?Tudi jaz sem Lucy kupila pri Muhiču.Če je Abby junijska 2012 je sestrica od Lucy.

LP,KLAVDIJA

[Samoyed lover]

Klavdija, žal nevem Po izgledu predvidevam, da kakšni dve leti Se mi zdi, da jo imajo že več kot leto dni.

lp

[JennyK]

Pozdrav vsem! Ne morem, da se ne bi oglasila! 
Samoyed lover, ti si pa eno tako odgovorno dekle, da lahko napišem samo - vse čestitke in kapo dol, res! Če bi se -tudi ali predvsem odrasli!- zgledovali po tebi in tvojem odgovornem odnosu do posedovanja psa lahko mirno trdim, da bi bila zavetišča prazna!
Menim, da čisto pravilno razmišljaš glede nakupa  enega mladiča - ŠBOja (ali katere koli druge pasme).
Ti napišem svojo življensko pot glede kužka: tudi sama sem si že prav od malega grozno želela psa. To je bila res najbolj vroča in neuresničljiva želja. Starši pa mi te želje  niso uresničili. Enostavno so pravilno razmišljali, da naš življenski slog vsekakor ni primeren za psa. Pes bi bil ogromno sam in čemu potem iti v nakup? Sedaj, po toliko letih, jim dam popolnoma prav.... Psa imam sedaj 9 let, ko s partnerjem živiva na svojem. JAZ sem odgovorna zanjo in jaz skrbim zanjo (v čustvenem, finančnem in kakem drugem smislu) - ne starši ali kdorkoli drug. No, res je, da kadar z možem odpotujeva na kak dopust, gre tudi ona na dopust k mojim staršem. Kjer zelo uživa. Starši pa tudi.  Ampak point je, da se mora za tako velik korak, kakor je nakup psa, strinjati cela družina, ker se življenje res zasuka vsaj za 90 stopinj.
Skratka, da ne dolgovezim.... ti sedaj uživaj ta leta z Nalo. Verjamem, da se imata skupaj krasno in uživajta vsako minuto skupnega druženja. Drugi pes pa pride na vrsto kasneje; npr. ko boš starejša, morda finančno neodvisna od staršev. In vsekakor se naužij tudi srednješolskih let in potem študentskih.  ;)Za novega kužka bo vsekakor še več kot dovolj časa!
Se opravičujem, ker sem nasmetila temo z OT, ampak sem prav mogla napisat.... Skratka, Samoyed lover - ti samo tako korajžno in  odgovorno naprej, pa ga ni zastavljenega cilja, ki ga ne bi dosegla!
Lp, Katja

[Samoyed lover]

JennyK, pozdravljeni!

V bistvu resnično nevem kaj naj napišem.... Vglavnem najlepša hvala za tale post! Mi je resnično pričaral nasmeh na obraz. Hvala za pohvale in vspodbudne želje!

Me veseli, da ste napisali svojo zgodbo. Se popolnoma strinjam z vami, sama bom počakala pa če bo potrebno 15 let, samo, da bo kuža zadovoljen in bo imel tako tudi lepo življenje Saj kot sem napisala zaradi svoje želje psu nebi mogla uničiti življenja.

Ravno zato me  veseli, da ste napisali vašo zgodbo, vas popolnoma razumem glede vaše otroške želje in ravno iz napisanega sem uspela razbrati, da je zares vredno počakati, kar bom tudi storila.

Malo OT: Že nasploh se borim za pravice živali, ozaveščam ljudi in vsakega, ki se ne zaveda odgovornega nakupa/ravnanja s psom, mu skušam mirno razložiti. Do sedaj mi je kar uspevalo. Ponavadi je ljudem kar zmanjkalo argumentov, saj sem se resnično trudila upo. vso svoje znanje ki sem ga pridobivala od 11 leta. Pišem  tudi članke o vzreji, rodovniku,...
Zakaj to pišem? Kajti ravno zaradi tega vsega se zavedam, da si psa ne moreš umisliti zaradi svoje želje, če nimaš pravih pogojev za psa. Pripričana sem, da lahko mladi OGROMNO pripomoremo k izbolšanju scene in problematike živali!
V našem razredu imamo par otrok, ki se še ne zavedajo določenih stvari, zato vedno pri predmetu oskrba živali sodelujem v pogovorih, da bi vsaj malo ozavestila dijake. Seveda imamo tudi SUPER prof. Ki nam obširno predstavlja nekatero problematiko.
In če pogledam realno. Če VSEM drugim "solim pamet" kaj je prav in kaj ne. Zakaj b potem JAZ bila tista, ki bi storila napako? S tem ko bi si nepripravljena omislila psa. To je bil moj namen pisanja. Upam, da bo komu pomagalo pri odločitvi za psa. Kajti če niste pripravljeni, si psa prosim ne omislite! Pa tudi če je želja tako velika, kot pri meni.

Sem se razpisala... En lep pozdrav vsem! In še 1x hvala Jenny.

[JennyK]

Anja, živjo!
Točno to, kar sem ti napisala tudi mislim! In sem hkrati mnenja, da je treba tako kritiko kot pohvalo povedati/napisati (seveda na pravilen način), saj na bi bila to vzpodbuda za vnaprej. 
Pohvalno se mi zdi, da osveščaš ljudi. Ja, mislim, da je treba izobraževati (začeti osveščati)  mlade in tudi otroke. Pade bolj na plodna tla. Jaz priznam, da ponavadi nimam več volje in energije. Si mislim.... vsak po svoje. Tako da lahko napišem le: "Keep going".

Pa proooosimmm, ne me vikat. Tako grozno stara pa tudi nisem. 

Lp, Katja

[sandora]

ŠBO so res eni taki cukrčki, čeprav smo tudi pri nas imeli neki težavic z Aykcom, ker smo preveč mehko delali z njim, vendar sem ga pravočasno peljala v šolo =) tako da danes je en pridem kuža, ki rad malo ponagaja =)

evo mal novih slikic =)

[Samoyed lover]

Jenny še 1x hvala

Joooj, moram ti še nekaj povedati Jenny Tako hudo mi je. Pred nekaj meseci... sem prvič  pisala vzrediteljici iz psarne Od bijelih Anđela ( Karlovac). Takrat pasme še nisem poznala tako kot sedaj  in sem se na dolgooo predstavila. Napisala sem ji vse svoje izkušnje s psi, življenjski slog in ji poskušala na čim bolj obširen način predstaviti svojo željo do te pasme. Dobila sem par mailov, OGROMNO nasvetov, mnenj, pohval... OGROMNO mi je pomenilo.

Danes sem se odločila napisati krajši mail. Napisala sem ji, da je želja še večja kot prej, želja vidno raste dan za dnem.. Vse sem ji napisala. Nato sem jo vprašala če pride v MB na razstavo, saj bi si ZELO želela spoznati.

Odgovorila mi je čez nekaj trenutkov. Napisala mi je mail, ki me je spravil v dobro voljo in prav tako v slabo. Dobro voljo, saj mi je napisala, da sem vabljena na razstavo na Barju, saj bi me tudi ona resnično rada spoznala, govorila z manoo. ( Upaaam, da bom uspela mamo prositi za prevoz, ker drugače nevem kaj naj), v dobro voljo me je spravila, ker sem uspela razbrati iz njenega maila, da mi 100% zaupa. Napisala mi je, da bo kmalu imela leglo s Fuegom ( ki je zame najlepši švicar, čudovit je) in da je to mogoče priložnost za novega družinskega člana. Bila sem strašno vesela, da mi zaupa in hkrati žalostna... saj ga ne morem imeti. Dobila bi popolnega psa, popolnih staršev, pregledanih prednikov, odlične vzrediteljice in vse kar si lahko želiš... Pa vendar NE morem tega storiti Priznam prav solze mi grejo... 

Bo potrebno potrpeti...


lp

[Samoyed lover]

Da delim z vami kaj sem na koncu odpisala vzrediteljici:

Najlepša hvala za tale mail! Mi ogromno, res ogromno pomeni, da mi zaupate!
Vaš mail me je spravil hkrati v dobro voljo in me hkrati spravil ob jok.
So stvari, ki vam jih moram povedati. Meni je RESNIČNO žal, sem klicala mamo po telefonu, jo prosila če bi me peljala na razstavo na Barje, pa vendar je ravno takrat v službi... Nimam prevoza. Ne morem vam povedati, kako sem žalostna. Res, ko si najbolj želim pa ne morem priti. In resnično nevem kaj bi storila, da bi lahko prišla, ko pa nimam prevoza.

Drug problem, ki me je spravil ob solze. Fuego je resnično NAJLEPŠI švicar kar sem jih videla. In vaša psarna ima nasploh prečudovite pse, veseli me, da imajo vse zdravstvene preglede in da ste vi vzrediteljica, ki vzreja s srcem in od katere lahko samo sanjam, da bi vzela psa od vas. Vsak bi si želel vzeti psa od vzrediteljice, kot ste vi! Tole bi mi bila ODLIČNA priložnost, da bi dobila psa iz vaše psarne. Pa vendar sem jokala, saj ne morem. Poglejte, ker se zavedam, da je pes živo bitje, ki te spremlja 10 in več let, si psa ne morem omisliti, vsaj ne še zdaj. Da vam razložim. OGROMNO dela imam s svojo psičko, z njo se redno ukvarjam, skrbim zanjo in počnem vse, da bi imela lepo življenje. Hkrati hodim na srednjo biotehniško šolo smer-veterinarski tehnik. Zavedam se, da nevem če bi mi zneslo skrbeti za oba psa zraven šole, ki ni lahka. Dokler ne bom 100% pripričana, da  imam dovolj časa za psa si ga ne bom omislila. Saj psu resnično ne želim uničiti življenja.
Drug problem so še stroški s hrano, veterinarjem, opremo, cepljenji itd. Ki se z dvema psoma podvojijo.

Tako mi je žal, da ne morem imeti dveh psov, saj si švicarja brezpogojno želim. Ampak žal. Želja ne sme biti tako velika, da bi si omislila psa kljub svoji nepripravljenosti

Odločila sem se, da prvo končam šolo in faks. Šele nato resnično UPAM, da bom imela priložnost dobiti psa iz vaše vzreje, resnično je to moja največja želja.

Upam, da me boste razumeli... Lep pozdrav, Anja


*************
Čakam na odgovor...

[Samoyed lover]

Spoštovani!

Ker sem velika ljubiteljica te pasme in ker v Sloveniji še nimamo foruma o tej pasmi, sem ga sama ravnokar ustanovila

Vljudno vabljeni na naš 1. slovenski forum namenjen samo tej pasmi:

http://svicarskibeliovcar.slovenianforum.com/

Lep pozdrav

P.S: Upam, da bo forum sčasoma postal aktiven, vendar je trenutno popolnoma nov, sem ga zdaj naredila.

[Samoyed lover]

Nekaj fotk iz razstave v Mariboru 
Pogovarjala sem se z vzrediteljico iz psarne Les Trois Baisers  Res super vzrediteljica, nama je s fantom na dolgo razlagala o njenih psih, displaziji, prehrani, pasmi, plašnosti..., imeli smo različne teme, prav tako pa nam ni zmanjkalo le teh :)Super je bilo :
























upload photos

[kanchy]

Včeraj je minil že en teden odkar moje punce ni več  Pustila je ogromno praznino, še vedno boli. Miška moja, hvala ti za vse lepe spomine, tako prazno je zdaj doma, pogrešam te    <3


Še zadnji nasmeh