Po mojem mnenju je za dogodek kriva lastnica in po njeni zaslugi bodo marikateri psi, ki veljajo za t.i. "nevarne pse" ponovno pod drobnogledom.
Ne verjamem v nevarne pasme, potencialno je lahko nevaren vsak pes - ugrizne čivava, pudelj ali pa doberman, ker gre za žival s svojim nagonom in ne glede na dresuro mu določenih nagonov ne moremo izbiti iz glave in ne moremo predvideti vseh reakcij svojega ljubljenčka, ker mu ne vidimo v možgane. Še zase in za svoje človeško kompanjone ne moremo vedno 100% garantirati, da nam ne bo "dvignilo dekla" in bomo koga primazali. Razlika pa seveda je, ali te "primaže" deklica ali pa 100 kg silak, kot je razlika ali te ugrizne čivava ali pa doberman.
Skratka skrbnik psa MORA poskrbeti, da ima stvari vedno pod kontrolo. Če imaš pa 4 pse, ki je vsak težji od tebe, imajo zdrave in ostro zobovje, povrhu so še pa družina (v tem primeru krdelo), moraš vedeti, da si ti samo del njihovega krdela, ki pač ne deliš z njimi njihovega nagona in zatorej ne moreš predvideti njihovih dejanj, ne glede na vse silne treninge, ki smo jih z njimi imeli.Treningi lahko pomagajo pri poslušnosti, v izogibanju potencialno nevarnim situacijam, NE smejo pa nas zaslepiti, da smo z njimi zaobšli NAGON, ker nismo in očitno je, da vsak misli za svojega kosmatinca, da je nenevaren okolici. Torej pamet v roke in preprečit takšne situacije.
Mene osebno je že ugriznil pes - moj lasten pudeljček, napadel me je potepuški pes, ker sem zavarovala svojega psa pred napadom in bila sem v neljubem dogodku, ko sem fantovega apbt 5 minut čuvala, medtem ko je šel na WC. Pes je bil prava muca, izjemno nežen in cartljiv, zunaj je vedno bil pripet in z nagobčnikom. Kljub temu pa je ponorel, ko je prišel mimo škotski ovčar in če ne bi lastnik opazil, da sem se oklepala vrvice z zadnjimi močmi, ki sem jo imela in hitro skril psa v avto, bi se lahko zadeva drugače končala. Meni je postalo jasno, da psa ne bi mogla sama obvladati, zato ga tudi nikoli več nisem želela sama voditi na sprehod. Ta apbt se nikoli ni tepel z drugimi psmi, ker so mu preprečli stike z njimi, nagone pa je vseeno imel.
Verjamem, da je lahko skrbnik psa ali večih psov naivno prepričan, da ima vse pod kontrolo, vendar pa, ko pride do prvega primera agresivnosti, bi se pa moral zamisliti in predvideti, kam lahko vodijo stvari v najhujšem primeru in kako to preprečiti. Če pa je takšnih primerov več, potem pa skrbnik ni naiven, temveč malomaren in kot takšnemu bi morlai izdati prepoved posedovanja psov.
To je nekako kot pri strelnem orožju - vsi vemo,da je nenevarno, če nima streliva. Ko je pa strelivo not, je potrebno imeti zatikač. Če je pa še ta odpet, pa je verjetnost strela bolj realna možnost. In potem se čudimo, kako neodgovorni so starši v Ameriki, ki imajo v omari nabito puško, s katero potem njihovi otroci streljajo okoli in pride do tragedij.
V čem se to razlikuje od dejanj tega "starša" in njenih "otročičkov"?
Dejstvo, da sem načelno proti razlikovanju "nevarnih" in "nenevarnih" pasem še ne pomeni, da pa podpiram, da ima lahko vsak neodgovorni osebek psa, s katerim ne zna ravnati, ne glede na to, kakšne pasme je. Vzreditelji oz. prodajalci psov, starši, skrbniki in pe kdo, bi morali malo preveriti, komu dajejo kakšnega psa v roke in morda ne bi bilo slabo razmisliti, kako bi lahko brez masovne histerije s predpisi uredili nadzor nad skrbniki psov, nenavsezadnje jih je veliko neodgovornih - tudi v smeri mučenja in krutosti.