Agresiven 10 mesečni mladiček?

LittlePart · 33290

Urška

  • *
    • Prispevkov: 2.619
    • Točke: 10
Odgovori #60 : 01 Februar 2013, 11:29:10
Ne, od vseh primerkov so bili 2-3 taki, da so še meni vzbujali nelagodje, kar je blazno težko, ker se psov ne bojim. Se pravi 2-3 taki, ko je bilo delo z njimi stvar "biti ali ne biti" za psa. Drugače pa je na žalost tak vsaj en na tečaj.

Grem od zadaj naprej, ker je tako bolj logično. Dokler vodnik ni sposoben uporabiti averziv na pravi način, nima smisla niti to, da ima pes karkoli na sebi. Ko je pripravljen uporabiti averziv, potem je to trenutek, ko je tudi psihično sposoben začeti voditi psa. Ne vem pa, če govoriva o isti stvari. Averiv je zame korekcija, ne korekcijska ovratnica. In niti slučajno ni cilj, da se pes lepo vede zato, ker jo ima gor in se zaveda, da jo ima gor. Koliko časa jo mora nositi je odvisno od sposobnosti vodnika, včasih tudi vodnikov (ker je večina psov družinskih). Kolikokrat pa je potrebno uporabiti korekcijo? Če je uporabljena prav, zelo malokrat, nekaj treningov, ovratnico pa toliko časa, da se vodnik sprosti in je sposoben psu zaupati in ga voditi (odvisno od velikosti težave in koliko časa so se spopadali z njo). Eni rabijo manj časa, drugi več, jaz jim predlagam, da imajo gor obe ovratnici in ko se bodo fajn počutili, zamenjajo na kaj imajo pripeto. Zateznih pa ne maram, če mora biti, potem so fajn polzatezne na ozkoglavih psi, ki se lahko sanemjo iz ovratnice. Zatezne velika večina vodnikov ne zna uporabit (osebno jih ne maram, kar razložim tudi tečajnikom na primeru)i in lahko dela škodo, se mi zdi, da bolj bolijo, lahko so nevarne za vrat... Je pa res, da so lepe, sploh na rottijih :-)

Vse tvoje časovne predpostavke temeljijo na vodnikih, ki so tega sposobni. Nesposoben vodnik v enem popoldnevu ne bo razumel in znal pravilno in s tapravim tajmingom delati po kliker sistemu. Niti v teoriji.  In ja, poudarek na vodniku ostaja. Noben sposoben vodnik ne pride do tja, da tako obravnavo sploh potrebuje. Da pa se vodnik lahko spremeni, mora zaupati psu, to je žal zadeva, ki ne gre čez noč ampak potrebuje čas. Poglej koliko časa že pišeš v tej temi, ampak ne deluje nič, ker osnova ne štima. Biti vodnik. In ja, to je psihično, ne fizično. Je stvar počutja človeka, njegovega zaupanja v psa, njegove drže in telesne govoice ob vodenju. Ko človek vodi, zaupa psu, pes pa to vodenje sprejema in se začneta čutiti. To je seveda cilj. Samo pot do tja pa ni narejena v enem popoldnevu. Psi bi ta preskok lahko naredili tako hitro, pa ga ljudje niso sposobni. 

In ja, Jasna, lepo si napisala, hvala za nazorno izpostavljeno bistvo. Z razlogom sem začela svoje tamale tečajnike deliti po starosti in mladički se nehajo nekje pri 5. mesecu. Problemi po tem času so problemi pasjih pubertetnikov, ki lahko zelo hitro preidejo v probleme odraslih psov. In ko se problem pokaže pri 10 mesečnem "mladičku" lahko računaš, da je nastajal in se krepil 8 mesecev, pokazal pa se je, ko je pes psihično začel odraščati. In reševanje čez noč pač ne bo šlo, ker se bodo morali ljudje, ki psa imajo, močno spremeniti kot vodniki.



Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
Odgovori #61 : 01 Februar 2013, 12:07:43
Seveda lahko še nadaljnih nekaj strani razpravljamo kateri sistem komu bolj leži in kaj je težje in kaj lažje.
Zelo preprosto pa je dejstvo, da očitno delam z vodniki ki jim je v eni uri jasno, da imajo čudovitega psa samo upravljat ga ne znajo. Da je treba spremenit najprej njihovo glavo in nadaljevat s pasjo. Pravijo, da so možgani ena čudovita stvar - želim si, da bi vsak imel svoje in jih uporabljal. :)Drugač lah sam glava boli. In da zelo hitro lahko začnejo trenirat timing. In ko nekaj narobe zaklikaš - preklikaš z novo vajo.

Korekcijo se pa vodniki kje prej učijo? Na suho? S sredstvom pripetim za vejo od drevesa al kako? Al na živem bitju? Veš tu jaz še vedno vidim ključno razliko. Korekcijo naučit se uporabljat da ne povzročaš škode je težje oz. hitrej zaje... kot če klikneš napačen timing. In psi ki so prišli s korekcijskih metdo na kliker rabijo dosti dlje časa, da se spravijo k stvari kot obratno.

Hja je pa res da človeški možgani so ena hecna stvar. Da se počutijo samozavestno morajo imeti fizično ''varovalko''. ''Varovalko'' s katero bodo ziher, da bo šlo, ker bodo fizično lahko nekomu pokazali ''boga''. Skoraj ni živalske vrste, ki bi imela ta fenomen - da za lastno dobro počutje, za lastno samozavest nekoga fizično prizemljijo, da je njihova ''duša zdrava''. Da z ''udarcem'' sprostijo svojo energijo. Če so jih je bore malo.

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #62 : 01 Februar 2013, 12:33:34
Se moram kar strinjat z Urško, da pri lastnikih, ki nimajo pojma in uspešno zavozijo mladega psa nima smisla začet delat nek projekt na podlagi kliker metod. Ke jih lastnik verjetno niti ne bo dojel, sploh pa se jih ne bo naučil v taki meri, da bi z njimi lahko popravljal napake (izkušenemu vodniku bi z istim psom to seveda uspelo). Tudi se ne gre slepiti, da bo ta isti vodnik lahko razrešil situacijo povsem brez averzivov, niti ne vidim nobenega vzroka, da bi se korekcijam tako zelo za vsako silo izogibali. Kar mene moti je namerno izzivanje konfliktnih situacij zato, da se psa korigira, namesto da se najprej dela na medsebojni povezavi, zaupanju, utrjevanju vodnikove avtoritete na miren in dosleden način. Seveda pa to vzame precej več časa.


Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
Odgovori #63 : 01 Februar 2013, 12:53:32
Oh ja seveda. Da ne bom bolj papeška od papeža - poznam uporabo korekcij. Sem jih tudi izvajala. Ampak me pa rahlo moti, da se to po defoltu ''prodaja'' pod metodo dela kjer potem vodnik ''začuti'' da je vodja. Pa res res še nisem srečala inštruktorja ki bi prej ''na suho'' treniral vodnika kako se uporablajo averzivi. Načeloma je učna ura namenjena temu, da se psu namesti ''pripomoček'' inštruktor pokaže in razloži, kaj pa kako. Pove, da to ni nič takega. Da ''glej ko pomaga''. Potem pa jih do naslednje učne ure pošlje skupaj s pripomočkom domov.

Se pa vedno znova veselim (pa ne najdem ali ni...) posnetkov šol ki v prvi vrsti zagovarjajo da ''vse na lepo pač ne gre'' - igra z vodnikom, pa pozornost na vodnika...psi so tam nekje sicer statični in pridni ali v žuru z vrstniki (u iskricam v očeh), veseli na sprehodu...on kontakt pogrešam ::)
Ko vodnika tko srčno pogleda (pa ne za keks). Ne vem no sem navajena da me pes na sprehodu ''buta'' z nosom v kolen samo v smislu ''haj :-*'' ali se podrgne pri mimohodu na šetnji, da se vrne brez da hočem to po kontakt in gre naprej. Ne dreza za izsiljevanje ali kaj takega. Tista spontana vez. Pa rada pogledam slike mojih ''mulcev'' kak so bli zaljubljeni v ljudi prvi dan ko so prišli k nam pa veselim se vsake nove slike zdaj že velikih bučmanov, ki so iskreno veseli. Ko te slikajo na pikniku/sprehodu/na kavi... pa šele takrat vidiš da pes pridno sedi in te gleda brez, da imaš hrano v roki...me je mal zanesl, ko mam tak rada svoje pse.  ;)

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


simi

  • *
    • Prispevkov: 1.655
    • Točke: 4
Odgovori #64 : 01 Februar 2013, 13:00:33
Jaz res ne vem kako ste uporabljali silo oz korekcijo. Predvidevam da so/smo jo vsi nepravilno in prevečkrat.
In spet, kaj je korekcija? To da primeš psa za ovratnico in mu rečeš ne smeš? To da ga ustviš in mu ne pustiš naprej (igra drevesa), to da ..ne vem...če voziš psa po normalni poti ne rabiš korekcije, v smislu, ki jo pač zlorabljate in napihujete do te mere, da mi pride človek v šolo in mi najprej reče - jaz psa tepel ne bom. Tut jaz ga ne bom in tega ne pustim, kar marsikdo tukaj ve in je poslušal moje dretje nanj, ko se je sprvil zaradi svoje psihične nestabilnosti fizično na psa.

Nehajo že o sagi korekcije, predno se ne zjasnimo kaj korekcija je in kje začnemo govoriti o preveliko/premočni korekciji.

http://www.bajka.si/
http://www.facebook.com/BajkaSolaZaPse
Šola kjer vzgajamo za življenje po preverjenem programu s tradicijo.
Od leta 2009 do leta 2016 edina pasja šola z uradno priznano prevzgojo nevarnih psov v Sloveniji


LittlePart

  • *
    • Prispevkov: 10
    • Točke: 0
Odgovori #65 : 01 Februar 2013, 13:09:34
Sicer ne vem, koliko teh postov se nanaša konkretno name, nekaj verjetno že. Sem že priznala, da je problem v meni, v moji energiji. Pri psu očitno nisem dovolj odločna (čeprav sem drugače zelo), da bi imel on občutek varnosti ipd. Opažam razliko v tem, kako se pes odzove na različne načine mojega povelja. Delam na tem, priznam pa, da je veliko težje kot zgleda na začetku. Pes zazna, ko se »pretvarjam«.

Vižlek brez povodca nima opaznih težav z drugimi psi, razen morda, da se včasih počasneje vključi v družbo. Ko je na povodcu mu je včasih vseeno, včasih pa ne. Na ljudi ne laja pogosto, se pa zgodi. Predpostavljam, da to počne iz strahu. Drugače je čisto simpatičen kuža, zato ravno o neki blazni zavoženosti mojega psa ne bi govorila.

Kar zadeva pa naslov pa ni povezan z mojim videnjem psa (10 mesecev star pes ni odrasel pes, zato sem dala mladiček, in ja, primernejše bi bilo mlad pes ali kaj podobnega). Jaz vidim, da je po novem v puberteti, ker ga precej razganja, kar se pozna predvsem pri tem, da občasno »presliši« moje ukaze :)
 
Drugače pa , Lunette in seveda ostali, hvala za nasvete in primere. Zdaj preizkušava to igrico Go-Get, s tem, da izvajava tako, da zažene oz. pobere priboljšek ob ukazu (hrano sme vzeti samo na ukaz, enako karkoli sprve ne dovolim vzeti, zato se bojim, da bi to nehalo veljat, v kolikor bi pri tej igri prosto pobiral priboljške s tal). 



Roxy

  • *
    • Prispevkov: 953
    • Točke: 1
Odgovori #66 : 01 Februar 2013, 14:02:49
No , saj meni se glede na opise ne zdi, da je tvoj pes že "čisto zavožen". Samo zdaj je skrajni čas (kot si že ugotovila), da se bolj strokovno lotiš reševanja problemov, da ne eskalirajo.

To, ko praviš, da je problem, ko je na povodcu... To dejansko pomeni, da je problem v tebi, ki držiš povodec (kot si tudi že sama ugotovila).



pidog

  • Pod Lupo
  • *
    • Prispevkov: 1.345
    • Točke: -50
Odgovori #67 : 01 Februar 2013, 14:11:53
Oh ja seveda. Da ne bom bolj papeška od papeža - poznam uporabo korekcij.

Zaenkrat samo to: bolj papeška od papeža!!!

Ko boš imela kaj neinteraktivnega za pokazat .................... ampak k temu strmiš  :o . To vsi vidimo ;)
Pa prijetno brskanje po interaktivnih vsebinah, videih in slikicah. Od tu dalje pa tudi ni kaj za pričakovat s tvoje strani ;) :-*



pidog

  • Pod Lupo
  • *
    • Prispevkov: 1.345
    • Točke: -50
Odgovori #68 : 01 Februar 2013, 17:55:06
Glede vižleka niste še čisto nič zamudili. Sem prepričan, da kuža tudi ni "agresiven" vsaj po napisanem sodeč.
Sam poznam precej dobro psa, ki ima podoben problem. Pa pes nima odvečne energije oz. posledica ni odvečna energija. Z našim se čisto lepo igrata, kar pa ne morem rečt za druge pse. Agresivno igranje je bilo že v kali zatrto ;), nažalost z moje strani (in še sedaj sem prepričan, da lastniku ni bilo najbolj po godu) Pes ima v sebi malo ostrine in posledica je neke vrste "agresija", ki pa ne izhaja samo iz ostrosti ampak tudi strahu. Predvsem pa izhaja iz povodca oz. psa se je zmeraj privezalo pri srečanju z drugimi psi. Lastnik je imel par slabih izkušenj..................in ko sva srečala psa, ki se ga je z malim razlogom tudi bal, se je dobesedno vlegel in ne naprej ne nazaj..................da bi se takšnim izkušnjam izogibali, preprečili je pes pač pred srečanjem največkrat pristal na povodcu ................ rezultat po nekaj časa; pes je na povodcu ves hraber, "oster" ko zagledata drugega psa. Razna cukanja, preusmerjanja, neeeji; ma lari fari.
Pes ima 10kg, lastnika tudi ne moti ................ edino kdaj ga pokaram: brzdaj to agresivno mrcino in jo stresi s hlač  ;D ................. pa se zopet smejiva naprej  ;D

Za vižleka lahko pogledaš tudi tečaje poslušnosti za lovske pse ali pa v kakšno drugo šolo, kjer bodo tvoj problem znali odpraviti, kar pa še zmeraj ni zagotovilo, da boste problemu kos tudi sami. Morda nikoli ............. in najbolj smešno je, da takšni vodniki potem obsodijo šolo, kot edinega krivca.
Nekateri psi bodo pač celo življenje "zlikovci", podobno pri ljudeh. Pa prevzoja gor ali dol. Kakor tudi obstajajo vodniki, ki ne bodo imeli nikoli vzgojenega psa pa pasma gor ali dol.

Predvsem odločno naprej in psu pokažite kaj je nedopustno ..........pa kdaj ga s povodca spustite in brez panike!!!........... MORA, brez pardona. Ali po klasiki, masaži, klikanju, ttouchu je meni prav vseeno, samo da deluje.
Kdor kakšno metodo poveličuje je v mojih očeh malo vreden!



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #69 : 01 Februar 2013, 19:08:52
O Pidog, saj znaš celo kaj konstruktivnega napisati če se potrudiš. Samo pri spuščanju s povodca: ja pri mladiču, pri 10 mesecih in težavah pa samo v ograjenem prostoru ali na slednem povodcu, dokler se težave ne rešijo.


pidog

  • Pod Lupo
  • *
    • Prispevkov: 1.345
    • Točke: -50
Odgovori #70 : 01 Februar 2013, 20:21:44
.............pa na kliker in polne žepe priboljškov ne pozabit  :o



Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
Odgovori #71 : 01 Februar 2013, 21:18:18
Počasi se že smejem vsemu skupaj.
V eni temi izvem da je agresivnih vedno več in to praktično 50% mladih psov. Potem malo za tem izvem, da se samo na vsake toliko najdeta 2-3 taki res hudi. Nakar v drugi temi izvem, da agresivnih skorajda ni...je pa to bojda nov izraz (moderen) za razvajenost. Med drugim izvem da se korekcijska sredstva kljub namestitvi na pasji vrat ne uprabljajo, ker jih ni treba. Brez njih pa se pes in vodnik dajeta v konflikt. (zakaj so potem nameščena ???). Potem jo je treba prav uporabljat. Pa ravno prav je mora bit...a nismo že enkrat rekli da je ni potrebno uporabit.  ??? Potem spet- korekcijo se mora uporabit zelo malokrat če se jo pravilno, no, ali toliko dolgo, da se vodnik sprosti....
skratka dejte se uskladit :P Kaj zdaj? A se jo potem uporablja al se je ne? Pa kaj je zdaj agresija in koliko Agresivnih psov zares hodi po svetu? Al je to od področja odvisno pa jih v eni šoli imate pa jih v drugo pošiljate. Bojda mora kapital krožit. Za obstoj panožnega gospodarstva al kako. :P

In še vedno nisem zvedla zakaj potem vodniki rabijo psa vsaj 2+ leti imeti na korekciji če se jo tako nič ne uporablja...ali pa je problem v tem da tudi po 2+letni uporabi vodniki psu ne zaupajo dovolj da bi mu jo sneli. No celo inštruktoji jim ne. Pol se pa smejimo ko nekdo v 5 mesecih dela brez korekcije svobodno in zanesljivo gre mimo psa. :) Ja je delal 5 mesece po malem ...pa mu zato ni treba več let psu ne-zaupat.

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
Odgovori #72 : 01 Februar 2013, 21:22:34
Bom še tukaj kopirala moj predlog  :D
Kaj komu leži? Kaj je dobro za psa? Bom pa rekla konec koncev sami se odločite. Pa ko smo že v tak norem svetu -probajte na sebi  :P
-Naj vam en klika pa daje spodbudo (pač nagrado v neki obliki-recimo pri ljudeh bo tudi ok če se nasmeješ ali rečeš ''bravo'') npr. da odbijate žogo od tal on pa klika točno moment dotika žoge na tla. Kako hitro se boste začeli zabavat. Vi in oni sodelujoči :) no vsaj smešno vam bo. Torej po koncu 5 minutne seanse se boste vsaj zaradi sproščene hecne dejavnosti počutili dobro. In ko vam bo kdo naslednjič predlagal tako neumnost jo boste ponovili :P
-In potem druga stvar, ki jo konstantno itak doživljamo (ni treba probat :D) da vam nekdo stalno samo teži in ukazuje. Kako se počutite in kako radi ponovite?
-Ter meni najljubša  >:D dajte si korekcijsko sredstvo okoli stegna. Lah čez ene debele kavbojke (imitacija dlake). Pa se cuknite ravno toliko kot cuknete psa v prvo (ne pol ko se že ogne) ali pa ga mirno pripnite na drug konec povodca pa počakajte da vas s svojo maso mal potegne. Zraven ne pozabit, da ko vaša masa (vsaj 60 kg ali več) potegne 25-30kg je ravno obratno kot bo 30 kg potegnilo vas.
Nora? Ja, vedno bila - na živa bitja.  :) Dejte to doma počet. Ni treba okol govort (no tud tle ni treba priznat). Dejte pa probat kaj čuti živo bitje. Saj nismo več v srednjem veku, ko so bili še prepričani da živali ne čutijo.  ;)
Pa veselo zabavo ...na kateri koli račun  ;)

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


pidog

  • Pod Lupo
  • *
    • Prispevkov: 1.345
    • Točke: -50
Odgovori #73 : 01 Februar 2013, 21:27:10
Počasi se že smejem vsemu skupaj.
V eni temi izvem da je agresivnih vedno več in to praktično 50% mladih psov. Potem malo za tem izvem, da se samo na vsake toliko najdeta 2-3 taki res hudi. Nakar v drugi temi izvem, da agresivnih skorajda ni...je pa to bojda nov izraz (moderen) za razvajenost. Med drugim izvem da se korekcijska sredstva kljub namestitvi na pasji vrat ne uprabljajo, ker jih ni treba. Brez njih pa se pes in vodnik dajeta v konflikt. (zakaj so potem nameščena ???). Potem jo je treba prav uporabljat. Pa ravno prav je mora bit...a nismo že enkrat rekli da je ni potrebno uporabit.  ??? Potem spet- korekcijo se mora uporabit zelo malokrat če se jo pravilno, no, ali toliko dolgo, da se vodnik sprosti....
skratka dejte se uskladit :P Kaj zdaj? A se jo potem uporablja al se je ne? Pa kaj je zdaj agresija in koliko Agresivnih psov zares hodi po svetu? Al je to od področja odvisno pa jih v eni šoli imate pa jih v drugo pošiljate. Bojda mora kapital krožit. Za obstoj panožnega gospodarstva al kako. :P

In še vedno nisem zvedla zakaj potem vodniki rabijo psa vsaj 2+ leti imeti na korekciji če se jo tako nič ne uporablja...ali pa je problem v tem da tudi po 2+letni uporabi vodniki psu ne zaupajo dovolj da bi mu jo sneli. No celo inštruktoji jim ne. Pol se pa smejimo ko nekdo v 5 mesecih dela brez korekcije svobodno in zanesljivo gre mimo psa. :) Ja je delal 5 mesece po malem ...pa mu zato ni treba več let psu ne-zaupat.

Najprej prestopi prag interaktivnosti in norosti na živali ........... baje ;)



Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
Odgovori #74 : 01 Februar 2013, 21:46:58
 8) pa ravno prej sem jo :o in to zelo uspešno. Pravkar pa se skupaj z mrcinami tule pred ekratnom tlačimo. Znajo brat pa se zram smejejo ;D

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
Odgovori #75 : 01 Februar 2013, 21:47:11

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


Sleepy

  • *
    • Prispevkov: 642
    • Točke: 0
Odgovori #76 : 01 Februar 2013, 22:30:26
Počasi se že smejem vsemu skupaj.
V eni temi izvem da je agresivnih vedno več in to praktično 50% mladih psov. Potem malo za tem izvem, da se samo na vsake toliko najdeta 2-3 taki res hudi. Nakar v drugi temi izvem, da agresivnih skorajda ni...je pa to bojda nov izraz (moderen) za razvajenost. Med drugim izvem da se korekcijska sredstva kljub namestitvi na pasji vrat ne uprabljajo, ker jih ni treba. Brez njih pa se pes in vodnik dajeta v konflikt. (zakaj so potem nameščena ???). Potem jo je treba prav uporabljat. Pa ravno prav je mora bit...a nismo že enkrat rekli da je ni potrebno uporabit.  ??? Potem spet- korekcijo se mora uporabit zelo malokrat če se jo pravilno, no, ali toliko dolgo, da se vodnik sprosti....
skratka dejte se uskladit :P Kaj zdaj? A se jo potem uporablja al se je ne? Pa kaj je zdaj agresija in koliko Agresivnih psov zares hodi po svetu? Al je to od področja odvisno pa jih v eni šoli imate pa jih v drugo pošiljate. Bojda mora kapital krožit. Za obstoj panožnega gospodarstva al kako. :P

In še vedno nisem zvedla zakaj potem vodniki rabijo psa vsaj 2+ leti imeti na korekciji če se jo tako nič ne uporablja...ali pa je problem v tem da tudi po 2+letni uporabi vodniki psu ne zaupajo dovolj da bi mu jo sneli. No celo inštruktoji jim ne. Pol se pa smejimo ko nekdo v 5 mesecih dela brez korekcije svobodno in zanesljivo gre mimo psa. :) Ja je delal 5 mesece po malem ...pa mu zato ni treba več let psu ne-zaupat.
Hja, baje je doslednost ena pomembna reč  :D

Smile... Tomorrow will be worse. 8)


simi

  • *
    • Prispevkov: 1.655
    • Točke: 4
Odgovori #77 : 01 Februar 2013, 22:44:25
Počasi se že smejem vsemu skupaj.
V eni temi izvem da je agresivnih vedno več in to praktično 50% mladih psov. Potem malo za tem izvem, da se samo na vsake toliko najdeta 2-3 taki res hudi. Nakar v drugi temi izvem, da agresivnih skorajda ni...je pa to bojda nov izraz (moderen) za razvajenost. Med drugim izvem da se korekcijska sredstva kljub namestitvi na pasji vrat ne uprabljajo, ker jih ni treba. Brez njih pa se pes in vodnik dajeta v konflikt. (zakaj so potem nameščena ???). Potem jo je treba prav uporabljat. Pa ravno prav je mora bit...a nismo že enkrat rekli da je ni potrebno uporabit.  ??? Potem spet- korekcijo se mora uporabit zelo malokrat če se jo pravilno, no, ali toliko dolgo, da se vodnik sprosti....
skratka dejte se uskladit :P Kaj zdaj? A se jo potem uporablja al se je ne? Pa kaj je zdaj agresija in koliko Agresivnih psov zares hodi po svetu? Al je to od področja odvisno pa jih v eni šoli imate pa jih v drugo pošiljate. Bojda mora kapital krožit. Za obstoj panožnega gospodarstva al kako. :P

In še vedno nisem zvedla zakaj potem vodniki rabijo psa vsaj 2+ leti imeti na korekciji če se jo tako nič ne uporablja...ali pa je problem v tem da tudi po 2+letni uporabi vodniki psu ne zaupajo dovolj da bi mu jo sneli. No celo inštruktoji jim ne. Pol se pa smejimo ko nekdo v 5 mesecih dela brez korekcije svobodno in zanesljivo gre mimo psa. :) Ja je delal 5 mesece po malem ...pa mu zato ni treba več let psu ne-zaupat.

Ta tvoj zapis je dokaz, da ne znaš ali pa nočeš prebrati, razumeti, se pogovarjati in kdaj kaj tudi sprejeti drugače, kot si si zamisla, predno si sploh premislila o prebranem.
Če ne pustiš oz. sploh ne sprejemaš drugačnosti, kot si si jo zamislila je res....hvala bogu, si tudi ti del panoge, torej nič bat. Denar koži znotraj nas :)


Pa da bo še gospa z vižlekom dobila odgovor:
Vaš 10 mesečni pes, ni več mladiček, zato se obnaša kot pes, ki je na pragu odraslosti. Nekaj bi, pa ne ve ali sme alli ne sme. Zato stalno probava. Probava pa po pasje, drugače ne more.
Torej zaradi teh notranjih konfliktov, ki jih ima, ko ni več mladiček, hkrati pa tudi ne še odrasel je v stalnem stresu zaradi tega, ker mi niste dopovedala kaj je tisto, kar vi od njega pričakujete oz. zahtevate.

V prvi vrsti morate vi točno vedeti, kaj si želite od svojega psa. Ker šele ko boste vedeli kaj si želite, boste to tudi lahko dosegli. Dokler ne veste kaj si želite, ne morete narediti nič, saj nimate cilja, brez cilja pa ne gre.
Kaj si želite? Odgovor ni pridnega psa. Ampak točno specifične lastnosti vašega psa. Ko jih boste definirala, boste lahko začela delati na tem, da dosežete svoj cilj.

Zato je nemogoče dajati nasvete preko neta, brez da bi tisti, ki daje nasvete vedel, kaj je tisto, kar si vi želite, kaj se je do sedaj v tej smeri že naredilo, na kakšne težave sta naletela, kako velike so težave, ki vas ovirajo pri dosegi cilja......

Ampak za začetek morate vedeti kaj si želite. Ko veste to, ste že na več kot polovici poti.

http://www.bajka.si/
http://www.facebook.com/BajkaSolaZaPse
Šola kjer vzgajamo za življenje po preverjenem programu s tradicijo.
Od leta 2009 do leta 2016 edina pasja šola z uradno priznano prevzgojo nevarnih psov v Sloveniji


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #78 : 02 Februar 2013, 19:42:20
Ja, saj ravno to je dobro, da si lahko lastniki izberejo to, kar potrebujejo in si želijo. Samo vprašat je treba. Potem se ne bi zgodilo, da bi zgrožena Diva izpisovala mladiča iz tečaja, ker se ji zdi način dela s klikerjem grozljiv, ampak bi si izbrala kaj bolj klasičnega, mogoče celo šolo za lovske pse. Čeprav bi ji povsod svetovali, naj ne hodi na tečaj s sitim psom in tudi hrano uporabljajo skoraj vsi (še posebej tisti klasiki, ki delajo na vabo). Enako bi se jaz inštruktorju, ki bi od mene zahteval, da nataknem na psa karkoli drugega kot navadno ovratnico (ne glede na to, kako bi ta pes vlekel na povodcu) kar takoj prvo uro zahvalila za sodelovanje.
Kot sem že večkrat napisala, šol ne moremo deliti na dobre in slabe glede na metode, ki jih uporabljajo, ampak glede na to, kako obvladajo svoje delo. Osebno mi gredo najbolj na živce tisti, ki se predstavljajo za nekaj, kar niso. Takih, ki reklamirajo kliker metode, pa dejansko delajo klasiko in zraven nekaj klikajo, pa taki, ki bi radi učili po kliker sistemu, pa ga še sami ne obvladajo....

Simi....čisto jasno je, zakaj tvoj način dela in šolanje za reševalce ne gre  skupaj (in zakaj bi bila jaz v tvojem tečaju verjetno precej nesrečna, ali pa bi bila nesrečna ti, ker bi morala trpeti moje godrnjanje). Ni mi pa jasno kaj počnete v mali šoli takega s psi, da je nekompatibilno z kasnejšim učenjem agilitija ro ali česa podobnega?


Felina

  • *
    • Prispevkov: 1.539
    • Točke: 3
Odgovori #79 : 02 Februar 2013, 19:57:18
Težko ima človek, ki ima prvega psa, predstavo kaj vse je mogoče, kaj vse je zanimivo in kaj bi onadva lahko skupaj počela. Največkrat se zgodi, da do tega pridejo tečajniki sproti, so recimo zadovoljni z delom s svojim psom in ne bi končali po osnovnih tečajih ali pa preko ograje škilijo na poligon agilityja/ro/frizbija/poslušnosti... in bi oni tudi to in v naslednjem semestru probajo. In tako dobiš krasne tekmovalce, ljudi, ki si niti mislit niso mogli, da bodo kdajkoli tekmovali v katerikoli disciplini  in da bo postalo delo s psom tako velik del njihovega življenja. Redki so takšni, ki si kupijo psa za določeno dejavnost, to so že bolj tisti, ki so že namočeni v neko dejavnost, kamor so v večini primerov padli bolj po nesreči.

Zato se mi zdi zelo pomembno, da pa vodnikom daš možnost in predstavitev kaj vse se da početi s psom in jih vzpodbujaš v tem, saj psi imajo radi aktivno in zanimivo življenje in  vsak par, ki bo deloval v skupnem hobiju, bo veliko lažje dosegel tisto harmonijo, ki je več kot samo sobivanje. Pa tukaj ne mislim samo tečajev v okvirih društev, vse....samo da je vzpodbuda in predstavitev za nadalno delo in da se pse ne postavi v pozicijo sobnega pohištva.

In gospa z vižlekom, če je preskočila kakšen neumesten odstavek, je lahko iz te teme pobrala ogromno :D

Sreča se skriva v shih-tzujih. :)


S_ara

  • *
    • Prispevkov: 23
    • Točke: 0
Odgovori #80 : 02 Februar 2013, 21:44:07
Ker za agility npr. rabiš od vsega psa iz male šole ki zna odpoklic, zna mimo drugih psov (oz. da na željo vodnika pride iz igre v delo), se zna z vodnikom poigrat ter predvsem da ima svojega vodnika rad (torej da je nanj pozoren). Skratka pes se mora v vodnikovi bližini dobro počutit. Vse ostalo, torej vaje iz agija, se nauči na agiju.  ???

Tole moram komentirat: Ko sem šla z mojo psičko (tibetansko terierko) na agility po dveh tečajih (mala šola in naslednja stopnja), ni znala odpoklica v zunanjem okolju, vsakega psa je morala povohati in povabit v igro, iz igre ni znala priti, name pa je bila pozorna samo v hiši ali na sprehodu na betonu pa še to brez kakršne koli motnje okoli. Tako je bila navdušena nad svetom, da je name pozabila, čeprav je v hiši znala vse trikce in ukaze. Na agilitiju je prve pol leta vlekla za sabo dolg, lahek štrik, da smo ga lahko pohodili (čeprav nam ni ratalo vedno) in jo ustavili med delanjem krogov veselja. Po enem letu je šla na prvo tekmo in je delala v množici psov, sodelovala z mano in ni šla pozdravit pse, ki so stacionirani direktno ob parkurju. Sedaj lahko dela agi medtem ko so drugi psi spuščeni in se igrajo, sinhroni agi (čez skokce in tunel gresta dva psa ali več; to delamo včasih za zabavo) itd. Hočem samo reči, da se marsikaj da, čeprav zgleda na začetku nemogoče (ko je bila majhna, sem včasih že prav dvomila, če me bo ta pes zunaj sploh kdaj porajtu), vendar se z voljo in vztrajnostjo da marsikaj. Tudi v drugem okolju je bolj pozorna name, sploh če sva v novem okolju,  in tudi poslušnost zunaj sedaj štima.

Ps: preden sem se vpisala na agi, sem imela sama dvome, da bova sploh lahko delale, zaradi njenega nezanimanja zame in zanimanja za druge pse. Hotela sem iti še v kakšen tečaj  in sem šla konkretno vprašat k Simi, ki mi je predlagala, da naj se vpišem kar direktno na agility. Tako da sem ji hvaležna, da mi je to predlagala, saj nama je agility res prirasel k srcu (sedaj ga trenirave že 3 leta in pol).



simi

  • *
    • Prispevkov: 1.655
    • Točke: 4
Odgovori #81 : 02 Februar 2013, 21:54:21


Ps: preden sem se vpisala na agi, sem imela sama dvome, da bova sploh lahko delale, zaradi njenega nezanimanja zame in zanimanja za druge pse. Hotela sem iti še v kakšen tečaj  in sem šla konkretno vprašat k Simi, ki mi je predlagala, da naj se vpišem kar direktno na agility. Tako da sem ji hvaležna, da mi je to predlagala, saj nama je agility res prirasel k srcu (sedaj ga trenirave že 3 leta in pol).

Bravo!!! Vesela za vaju :-*

http://www.bajka.si/
http://www.facebook.com/BajkaSolaZaPse
Šola kjer vzgajamo za življenje po preverjenem programu s tradicijo.
Od leta 2009 do leta 2016 edina pasja šola z uradno priznano prevzgojo nevarnih psov v Sloveniji


njufkaAisha

  • Gost
Odgovori #82 : 03 Februar 2013, 08:28:40


In gospa z vižlekom, če je preskočila kakšen neumesten odstavek, je lahko iz te teme pobrala ogromno :D
Ja res je med uporabnimi posti lahko našla kaj pametnega.
No,končno se vračamo na začetno temo...



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #83 : 03 Februar 2013, 12:16:20
Seveda se psa s tem, da gre v tečaje, kjer se dela na katerega od klasičnih načinov za drugačno delo ne uniči (vsaj ne večine in ne povsem), je pa treba vložiti veliko časa, da se odnauči tisto, kar se je pes že naučil. Pri agilitiju (kjer za začetek ne rabiš čisto nič drugega kot psa, ki ima z vodnikom dober odnos in je pripravljen sodelovati) je težko dobiti nazaj pasjo samozavest v smislu da se ne boji narediti napake. Ker psi, ki se bojijo narediti napako, ker so se navadili, da napaki sledi kazen, ne bodo tekli tako hitro, kot so sposobni. Ker vedo, da če delajo počasi, ne bodo naredili napake.

Tudi pri reševalnih psih je najtežje  dobiti nazaj samozavest in samostojnost psa (ki bi jo moral lastnik bodočega reševalca razvijati že pri mladiču, ne pa jo zatirati), saj pes, ki ni sposoben delati sam, daleč stran od vodnika, se sam odločiti, kaj bo storil, ko se znajde pred oviro, v nepredvideni situaciji....in, če je prepričan, da ima prav, tudi preslišati vodnikovo povelje, ne more postati zares dober reševalec.

Ostale zadeve niso tako problematične. Ni noben problem psa na novo naučiti posamezne vaje poslušnosti, če nam stara izvedba ni všeč, ni težko psa navaditi, da dela na obeh straneh, če se je navadil na levo stran, ni problem naučiti ga drugačne tehnike premagovanja ovir, če smo ga prej učili drugače, Tudi na kliker sistem se lahko preide kadar koli, čeprav gre ponavadi na začetku silno veliko časa za to, da se vodnik navadi na povsem drugačen koncept dela in za to, da se pes sprosti in preneha samo pasivno čakat na navodila vodnika.

To, ali bo pes po opravljenem osnovnem tečaju sposoben se skoncentrirat in delat v kakršnem koli okolju in situciji pa je odvisno od dveh faktorjev: od tega kaj delajo v šoli in od tega kaj dela vodnik sam doma. Tečaji, kjer se dela samo na vadbišču in samo v prisotnosti vedno enih in istih psov so zanič. Je treba it ven, je treba med neznane ljudi, pse in druge raznovrstn okoliščine. Večina to tudi počne. Vendar pa je iluzorno mislit, da bo iz tečaja prišel ven pes poslušen v kakršni koli situaciji, če se vodnik sam ne potrudi in ne dela s psom po navodilih, ki jih dobi v tečaju in če sam ne išče različni situacij (in, roko na srce, velik % ljudi doma ne dela NIČ). To, da iz osnovnih tečajev pridejo psi, ki imajo vsaj nekaj problemov s koncentracijo pri agilitiju pa je povsem normalno - prvič že zato, ker se kar naenkrat dela brez povodca in lastnik na noben način ne more fizično vplivati nanj - prej je bil pes vedno na povodcu ali pa ga je vlekel za seboj, če ni ubogal je doživel korekcijo. Tu korekcije za napako ni. Če  je delal brez povodca je bil neposredni bližini vodnika ali pa statična vaja z odpoklicem. Pri agilitiju pa zelo hitro pride tudi gibanje stran od vodnika, pes teče, pride v nagon - takrat je kontrola bistveno težja. Pri tem ponavadi na vadbišču ne dela samo en pes, in pogled na drugega psa, ki teče in pri tem po možnosti še laja, ali lovi frisbi, ali piska z igračko...je pač skrajno zapeljiv. Tako da je slaba koncentracija in uhajanje psov, ki pridejo iz navadnih tečajev na začetku agilitija pričakovano.

Kaj bi pes znal, če bi namesto tega naredil dva tečaja agilitija (predvidevam da malo šolo in začetnega), pa recimo da bi bil tečaj v redu in vodnik priden: ne bi imel težav z delom brez povodca in ovratnice, stran od vodnika in med drugimi psi. Ali pa bi takšna vodljivost veljala za vse situacije in okolja, je pa odvisno od tega, kaj bi vodnik s psom počel izven tečaja. Pa precejšnja verjetnost je, da ta pes ne bi prav v nulo obvladal hoje na povodcu. Večina agilitašev in ruševinarjev  se namreč s tem,  da pes na povodcu hodi pred njim in pri tem zmerno vleče ne obremenjuje.