Krušič

Upanje82 · 22247

Boo

  • *
    • Prispevkov: 400
    • Točke: 0
    • Spol: Ženski
Odgovori #30 : 18 December 2013, 07:17:52
Boo nihče ni rekel, da ni "zafural" psa. Rekla sem samo, da dokončna odločitev je sledila zaradi določenega njegovega dejanja (da, hujšega od tega, da je zafural psa) a to ne pomeni, kar si napisala in ne vem zakaj govoriš stvari, ki jih sama nisem napisala  :-\ Konkretna dejstva so še kako prisotna.
Veš tvoj vtis je napačen. V zadnjih dvajsetih letih se je po naši hiši kar zvrstilo živali in da bi si ne mislil/a, da kakšen veterinar ni fajn pripomogel k temu. Misliš, da sem koga tožarila? Sploh pa, si razumel/a, da tožbe nisem sama pričela, ampak je že bila v teku in bom samo ena izmed prič/bilkic celotnega procesa?

Jeza? A mar nisem povedala, da če sem jezna, sem jezna k večjemu samo nase, zaradi lastne izbire? Če pač želiš podpirati delo tega gospoda, nimam nič proti temu a ne na ta način, da spreminjaš moje besede in poskušaš očrniti nekaj, kar je bilo odprto v interes drugih, ker kar se mene tiče, mi ni ravno lepo obujati spomine, ampak očitno ti je to v zabavo. Ne vem... ???

 ???
Tvojih besed ne spreminjam niti ne poskusam nicesar ocrniti. Podala sem samo svoje mnenje in kako tole vse skupaj razumem, oz. bolj natancno poskusam razumet.  ::)
No ja, saj nima smisla.
Upam, da se iztece v prid testemu, ki ima prav.

Za poziv so konkretni podatki, ki jih želiš nerelevantni. Naj presodi stroka, ne forumaši.

Imas prav. Sem pa porabila kar nekaj casa, da sem ta poziv, ce se mu lahko tako rece, sploh nasla.  :-X



Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
    • Spol: Ženski
Odgovori #31 : 18 December 2013, 08:37:46
Ok...podporna terapija kot dopolnilo po operaciji...Torej je operacija uspela, pač zarad dobrega počutja lastnikov se gre še imunski sistem dvigovat po vseh možnih poteh...štekam...ampak, če je pes bil po operaciji potreben SAMO podporne terapije ga le-ta brez, da je pes na nitki ne more sesut. Ne v 3 dneh. Torej iz vsega tega sklepam, da pes NI bil Ozdravljen. In pri takšnih je vedno samo vprašanje časa kdaj ga bo nekaj iztirilo. Ok v vašem primeru se je pes sesul pri Krušiču. Lahko bi se vam pa pri uradni veterini (saj sami pravite, da ni prenašal dobro podporne terapije). Ali kar tako doma.
Ti pa že wiki (ki je čisto laično zastavljena) ponudi odgovor, da homeopatija nastane iz zelo zelo zelo razredčenega zdravila...torej strupa. http://sl.wikipedia.org/wiki/Homeopatija
Zdaj pa, če ste tako zelo prepričani, da je voda (z zelo zelo zelo razredčenim strupom) naredila škodo...večjo od uradno veterinarsko neprenašane terapije (ki vsebuje dosti bolj konkretno količino kemije)...pa jaz še vedno sama sebi v takem primeru priznam, da pes NI imel kaj dosti šans tako ali tako ne.

Razumem vašo jezo, razumem, da želite ukrepati proti tistemu, ki deluje proti zakonu...ampak a dejmo mi zdej vse vete preverjat preden greš k njemu? Ker mimogrede dostikateri deluje ne samo proti zakonu, ampak tudi proti morali. Pa ga veterinarska zbornica kljub vsemu ščiti oz. se ne zgodi nič posebnega. Mi dosti pove tak odnos vet. zbornice. Tudi zakaj z veseljem povabijo koga, da streminira nekoga drugega, ki jim ni po godu. Ne bom rekla kdo je mazač pa kdo ni, ampak se samo o načinu posredovanja menim.

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


Upanje82

  • *
    • Prispevkov: 24
    • Točke: 0
Odgovori #32 : 18 December 2013, 10:46:39
Jennk K hvala za razumevanje tudi tebi in me veseli, da si razumela smisel sporočila. Na srečo, smo rešili dve sestrici, ki bi drugače slabo končale in nam pomagajo, da gledamo naprej. Bila je prevelika praznina in nismo zmogli brez njega tako, da nas je to prisililo, da gledamo naprej in damo smisel temu, kar smo izgubili s tem, da rešimo življenje nekomu, ki to potrebuje. :)

Lunette dober stavek. Prav imaš. Ne bi ga smelo sesut! Natančno to! Zdaj pa lahko razumeš, zakaj je bilo tako ogorčenje in zakaj smo bili šokirani. Niti slučajno nismo bili pripavljeni na kaj takega in da ti podam opisno informacijo o tem kako je bil kuža v redu, smo nameravali narediti pravo zabavo za njegov rojstni dan, ki bi se moral zgoditi 15 dni po dnevu evtanazije in večina stvari, je bilo že pripravljenih. Hoteli smo proslaviti vsi skupaj s sorodniki njegovo ozdravitev. Lahko sklepaš sama, da nikoli ni prišlo do rojstnega dne, ki je bil podlaga za zabavo.
Napačno sklepaš. Izvidi so jasno dokazali, da ni bilo sledu o bolezni torej zame to pomeni, da je bila ozdravitev.

Glede tega, kje bi se lahko sesul ali ne imam osebno mnenje, da se ne bi sesul nikjer, vsaj ne tisti dan in tisti mesec, ker dogodki in sintomi ustrezajo natančno napaki samega izvajaca in mislim, da je izginil, ker se je sam zavedal, da je zamočil.
O tem ali je homeopatija voda s strupom, bi se lahko razglabljalo. Slovenija e ena izmed dveh držav v Evropi, ki ne priznava še Homeopatije in vsepovsod (med drugim v Italiji), lahko homeopatijo študirajo diplomirani zdravniki, kot specializacijo po diplomi. Mislim, da stvari prvo kot prvo treba poznat in če pristaneš pri nekom, ki očitno ne pozna ali mogoče se je prenaglil ter se precenil in če ta oseba, te napolni z vsemi vragolijami, ja no, potem je veliak možnost, da prej ali slej bo kaj narobe, saj tudi preveč "vode" lahko škodi :)

Glede šans zame ni dvoma, razen če so bili izvidi ponarejeni, a mislim, da ni o tem debata  :)

Ne. Veš, jeza je bila (preteklik-saj je minilo nekaj časa) v obliki razočaranja in solz in občutka krivde, da glede na to, da sem se sama odločila, da ga poskusimo peljati še tja, da sem kot tista, ki je aktivna pripomogla k njegovemu koncu in to boli, ker sama nisem oseba, ki se z lahkoto odloča in vedno vse pretehtam a tokrat očitno sem ga zamočila in samo sebi ne morem odpustiti, saj ni on prišel iskat nas. Bilo je nasprotno. Glede na to, da kot družina že generacije posvečamo pomoč živalim in smo v tem aktivni, oprostite a ne bi mogla spati mirno, če bi ne napisala tega opozorila. V primeru, da se potem spet kaj takega zgodi, bi zame bilo grozno, ker bi imela občutek, kot da sem deloma kriva tudi za tisto žival in seveda, to ni garancija, da se ne bo več zgodilo a vsaj vem pri sebi, da nisem bila sebično tiho na škodo drugih. me zdaj razumeš?

Imam navado da, da preverjam informacije kamorkoli grem sama in kamorkoli peljem svoje živali in prav zaradi tega, se mi zdi do same sebe nedopustno, da sem naletela na tega gospoda. Se strinjam popolnoma. "Gnili elementi" so povsod, a mislim, da je pomembno, da vemo kateri so, da se jih lahko izogibamo, prav zato, ker samo naša pazljivost je verodostojna.

Glede Veterinarske zbornice ne vem zakaj imaš tako mnenje. Mislim, se stirnjam, da mogoče niso objektivni a te spomninjam, da je ta gospod diplomiran veterinar, kar se pravi se tiče njihove stroke, pa čeprav opravlja drugo dejavnost. Sama sem z lastnim preverjanjem prvo poklicala tja a oni nimajo nič pri tem in pri postopku. Prijazno so me napotili na koga naj se obrnem na VURS in to je to. Potem od tam na Območni urad in šele po precej "vezavah" sem ugotovila preteklost tega gospoda. Glede na to, da so že bile prijave, ne vidim nobenega napihovanja in namišljene "vojne" proti tej osebi. Bili so konkretni razlogi z vsemi predloženimi dokmenti (tudi od prejšnjih primerov seveda) in šele po preučitvi le teh so ukrepali. Nič prej. Tudi sama načeloma ne zaupam inštitucijam na splošno a tokrat res nimam nobenih pripomb. Seveda je stvar v teku in mogoče, da že pridejo a do sedaj ne  :)




MANDY

  • Gost
Odgovori #33 : 18 December 2013, 11:14:36
Hvala za opozorilo Upanje 82, nikoli ne veš, lahko se ti že jutri zgodi, da potrebuješ pomoč.
Veliko veselja z novima kužkoma, ti želim. In čas bo počasi tudi zacelil rane, srečno.



Lunette

  • *
    • Prispevkov: 2.522
    • Točke: 0
    • Spol: Ženski
Odgovori #34 : 18 December 2013, 11:33:26
...Ne bi ga smelo sesut! Natančno to! ...Izvidi so jasno dokazali, da ni bilo sledu o bolezni torej zame to pomeni, da je bila ozdravitev....
Em tole nikakor ne gre skupaj. Pes, ki ga nebi smelo sesut, ga nebi smelo sesut tud po 3 dneh homeopatije ne. Zdaj, dopuščam možnost, da je pes dobil pripravek daleč od homeopatije...za kar pa mislim, da se je vedno fajn pozanimat preden psu kaj aplicirajo. Ne samo pri alternativcih, ampak tudi pri čisto uradnih dr.vet.med., prav tako pri svojem splošnem zdravniku. Če je tu glavni problem (da dovoljeno sredstvo ni bilo tako zelo homeopatsko)...čist razumem. A to rahlo ne spremeni dejstva, da pes očitno ni bil ok tako zelo, kot si želite, da je bil. Zdrav pes se v 3 dneh ne more sesut od preveč ''vode''.

Lep pozdrav,
Lunette &Co.


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #35 : 18 December 2013, 11:34:05
Vse skupaj je čist praveč zavito v skrivnost in z omenjenim veterinarjem nimam prav nobenih izkušenj, tako da o konkretnem primeru ne morem reči nič.
Če se v zadnjem času ni kaj drastično spremenilo, potem  je področje  alternativne medicine (in še bolj veterine) zakonsko zelo slabo urejeno. In da to ne samo da odpira na široko vrata goljufom, ampak tudi je nemogoče, da bi veterinar (uradno) prakticiral recimo homeopatijo in pri tem ohranil licenco. Torej: lahko imaš veterinarja, ki žrtvuje licenco zato, da se lahko ukvarja z homeopatijo (in je vse, kar naredi kot "navaden" veterinar protizakonito) ali pa je licenciran veterinar, ki na skrivaj prakticira tudi homeopatijo (in je vse, kar naredi alternativnega protizakonito). Ko se je torej omenjeni veterinar začel (javno) ukvarjati z homeopatijo, je po vsej verjetnosti avtomatsko izgubil licenco, ne da bi mu bilo treba narediti še kakšno napako.
Sicer ne poveste, kaj je bilo vašemu psu, ampak v nekaterih primerih se stanje lahko drastično poslabša ne da bi kdo še kaj dodatno pripomogel k temu (naša stara psica je bila po operaciji rakastega tumorja kot nova, vse je kazalo, da je OK, a se  je po parih tednih odličnega počutja stanje nenadoma močno poslabšalo, tako da je bila v nekaj dneh evtanazirana. So pač bile nekje neodkrite metastaze in pri psih gredo te zadeve zelo hitro) Nikakor ne trdim, da je bilo pri vas tako, je pa treba to možnost upoštevati.
Pa da ne bo nesporazuma, sama veliko bolj zaupam uradni medicini (in veterini), za na nto potenco razredčeno premepano vodo nisem pripravljena dati niti centa.


solata

  • *
    • Prispevkov: 233
    • Točke: 0
Odgovori #36 : 18 December 2013, 12:19:45
Upanje82, žal mi je za vašega psa  :(.

Nikjer nisem zasledila ali pa sem spregledala...ste dali psa na obdukcijo in tako ugotovil pravi razlog poslabšanja?



KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
    • Spol: Ženski
Odgovori #37 : 18 December 2013, 12:54:51
Nisem želela napisati, ampak tudi moja psička je bila operirana zaradi raka na mehurju, 2/3 so ji ga odstranili, čez dva meseca je bilo še slabše kot prej, štiri mesece je bila v plenicah, ker je postala popolnoma inkontinentna. V glavnem, dva meseca je bilo super, potem pa strmo navzdol.



Upanje82

  • *
    • Prispevkov: 24
    • Točke: 0
Odgovori #38 : 18 December 2013, 17:08:38
MANDY hvala ti a res ne priželim nobenemu, da bi se znašel v taki situaciji, ko dejansko ne veš kako naprej in potem z dobrim namenom pristaneš čisto na slabše...

Lunette, mogoče nisem bila jasna časovno, homeopatijo je prejemal več kot mesec in mi smo preventivno vsake 14 dni opravljali krvne preiskave za spremljanje situacije. Kot sem imenila, v trenutku, ko je nekaj stvari dodal terapiji, se je vse sesulo  prav tako hitro, kot je bilo opisano tako, da če želimo biti neznansko dobrotljivi lahko rečemo, da je naredil usodne napake na koncu terapije? Lahko tudi a kdaj je bila ta napaka narejena, končnega rezultata ne spremeni, na žalost. Se strinjam o tvoji pripombi glede dni, da bi bilo težko možno. Stvar je trajala skoraj dva meseca in tri dni je minilo po tistem dodanem, kar mu je dodal in ki je začelo negativno delovati že isti dan popoldan. Nekaj mu je tudi v usta dal kar tako in na vseh stvareh je samo tuje ime pripravka brez nobenih drugih informacij. Imaš prav, lahko bi jih zahtevala, a pač smo mu zaupali in četudi bi imela seznam sestavin, ne bi imela zagotovila, da je verodostojno.

Lanabela popolnoma se strinjam glede slabe zakonske ureditve glede alternativne medicine. Več bi morali biti kontrol in v primeru kršitev tudi hude kazni, še posebno, kas se tiče življenja drugih (naj bodo ljudje ali živali).
Kot sem omenila, so bila tudi druga dejanja (biološke narave), ki konkretno niso škodovala psu (razen predpisane terapije seveda). Glede na to, da je kuža (na našo prošnjo) vsakih 14 dni opravljal vse potrebne preiskave, imamo srečo, da dejansko smo lahko jasno videli kdaj se nekaj zalomilo in kaj mu je škodovalo. Zadnji pregled je bil 5 dni pred menjavo te terapije in ni bilo sledu o ničemer v taki meri, da besede veterinarja so bile (citiram): "Nič mu ne manjka... še vraga bo pokopal" in to ni samo mnenje, pač bili so izvidi, da je lahko tako rekel in ne samo krvni (ne povedo vsega). Če bi ne spremljali stvari tako pogosto, bi bilo dvomov veliko več, zagotovo. Veterinar, je bil tako presenečen, ko smo ga potem skoraj teden po pregledu pripeljali k njemu, da je bil neznansko presenečen in je naredil vse mogoče a kljub ogorčenju, je moral pritrditi, da je konec. Vprašanje z njegove strani je bilo, a je pojedel kakšen strup (očitno so bili sintomi temu primerni) na kar smo seveda rekli, da ni pojedel nobenega strupa. Na koncu vse zgodbe, lahko tudi debatiramo o prisotnosti "strupa" v obliki, za katero takrat nismo vedeli.
Tudi mi zaupamo v glavnem uradnji medicini in se eventuelno poslužimo česa drugega samo v skrajnih primerih in za nas je bil ta primer v tej kategoriji namreč. Žal mi je za Vašo psico  :(

Solata - da, delno, ker smo v tistem trenutku mevžasto reagirali in prosili naj naredijo karkoli želijo samo, da ga ne razkosajo na več delov. Namreč smo imeli pred leti primer obdukcije muce, ki se je potem izkazalo, da je bila napačna, ko smo potem prosili za analizo še laboratorij v Padovi. Tako, da.... Veste.. Nikomur več ne verjamem. Zdaj, po tej izkušnji pa sploh ne. Kar tepe me, ker sem opustila veterinarsko pot. Vedno sem sanjala, da bom veterinarka. Potem sem ugotovila, da enostavno ne prenesem, da vidim žival, da trpi in sem morala ubrati drugo pot. Če bi pa to pot nadaljevala bi lahko sama zdravila svoje živali!! To bi bilo fajn!!

KARMEN: Zelo mi je žal za tvojo psičko  :(. Nimam izkušenj s tem a imam glede raka precej jasne pojme. Doker lahko živi dostojno v redu. Potem pa je bolje, da se poslovimo. Ne vem, so bolezni proti katerim že veš, da nimaš kaj (vsaj moje mnenje) in poti pa, kjer veš, da je ozdravitev možna in si seveda pripravljen it do konca.



Hvala vsem, da ste si vzeli čas in izmenjali mnenja. Mislim, da je to tema o kateri je treba govoriti, ker več bo debat in večje bo osveščenje glede teh tematik. :) Hvala še enkrat čisto vsem.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #39 : 18 December 2013, 18:15:24
Citiraj
Več bi morali biti kontrol in v primeru kršitev tudi hude kazni, še posebno, kas se tiče življenja drugih (naj bodo ljudje ali živali).
To bi bilo seveda potrebno, ni pa mogoče toliko časa, dokler so alternativci prisiljeni delati tako rekoč v ilegali (v bistvu so prisiljeni kršiti zakon, bodisi s tem, da uporabijo kakšno stvar z uradne medicine - tudi če so diplomirali in so imeli licenco, dokler je niso izgubili prav zaradi alternative - ali pa vzamejo kakšno stvar iz alternative, čeprav so "uradni")
Kot že rečeno, omenjenega veterinarja ne poznam. Tisti,ki so ga omenjali so ga skoraj brez izjeme zelo hvalili, vendar moram reči, da so se mi njegove cene zdele nesorazmerno visoke in nekatere metode (še enkrat, vse kar vem o tem vem iz druge roke, od njegovih strank, ki so ga sicer kovale v zvezde, vendar ni nujno, da je bilo tisto, kar so povedale točno) pri zdravljenju alergij in dijetah so se mi zdele zelo milo rečeno čudne. Če s svojimi metodami dejansko škoduje psom, je skrajni čas, da zadeva pride na dan.
Upanje, hvala. Našo psico močno pogrešamo, saj je bila zelo karizmatična "vodja krdela". V tolažbo mi je, da je ta psica že enkrat prej imela velik tumor, ki ga ni bilo moč operirati in so ji prerokovali par tednov. Pa je brez kakšnega drastičnega zdravljenja bolezen premagala in živela še tri leta in pol. Ko se ji je ponovilo (sicer na povsem drugem mestu) je bila stara malo manj kot 17 let. Skoraj po čudežu pridobljeni čas smo seveda zelo dobro izkoristili. Žal mi je, da Vi pri vašem te možnosti niste imeli.


Upanje82

  • *
    • Prispevkov: 24
    • Točke: 0
Odgovori #40 : 18 December 2013, 18:31:32
Lanabela poznam situacijo, saj tudi zdravniki pri nas, ki želijo nuditi homeopatijo za ljudi, se morajo odpovedati licenci in isto velja za veterinarja a če se odločiš za to pot potem se ne moreš igrati veterinarja. Pač stvari pri nas so še vedno take in jih treba spoštovat. Sploh pa, glede na to, kako je proti klasični medicini/veterini na sploh, bi mu ne smelo biti težko ostati v okviru homeopatije in ničesar drugega. Da seveda ne omenimo, da "zdravi" tudi ljudi, kar je kar huda zadeva, saj homeopatijo za ljudi, lahko pri nas nudi samo zdravnik, ki se odpove licenci.
Ja, tudi meni so ga zelo hvalili pa čeprav nikoli mi niso povedali ne vem kakšnih detajlov. Slučajno sem pristala v kroge teh zdravilcev potom prijateljev in na koncu sem pač zvedela (prepozno), da se eden drugega hvalijo za dobrobit lastne stroke, tako, da pred našo odločitvijo, nismo imeli kakšenga objektivnega mnenja (mislim nekoga, ki je pač preizkusil zadevo in nima pri tem nobenega drugega interesa). Spomin se, da sem iskala tudi na netu a ni bilo recenzij, ki bij lahko imela kot take.
Glede pa cen, se je šel tudi dejanskega izkoriščanja (to so mi povedali), ker baje je večkrat njegova sodelovka govorila o eni ceni in potem je prišel zraven in kar podvojil ceno, če je videl, da lahko gre globlje v žep človeka.
Glede diete se strinjam, da je bilo pošastno. Zahteval je, da naš pes postane vegetarijanec. Halo??? Potem smo pristali na njegovih briketih (vsebujejo meso!! so zelo dragi) in to pa je šlo - mu je bilo v redu.

Res ste imeli srečo, da je psica lahko premagala za nekaj časa to bolezen. Dočakala je pa visoko starost!!!!! Prepričana sem, da ste uživali vsak dan, kot bi bil zadnji in to je potrebno početi vedno, saj nikoli se ne ve, kaj nas časa jutri...



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #41 : 18 December 2013, 18:46:40
Meni se zdi to, da nekdo, ki je diplomiral, si pridobil licenco v "uradni" medicini/veterini in si potem pridobil tudi znanje iz recimo homeopatije, pa ne more v svoji praksi uporabljati obojega - saj se uradna in alternativna medicina medsebojno dopolnjujeta in se ne izključujeta - nevzdržno.


Upanje82

  • *
    • Prispevkov: 24
    • Točke: 0
Odgovori #42 : 18 December 2013, 19:09:27
Lanabela s tabo se TOTALNO strinjam in osebno sem mnenja, da je pohvalno, da nekdo želi zdraviti celostno, torej ne samo z predpisovanjem zdravil. A kot sem rekla, na žalost pri nas še vedno poteka zadeva na ta način in to pomeni, da hočeš nočeš, se treba temu prilagoditi.  :) Sama se šla do njega prav zato, ker sem hotela, da stvar prime v roke nekdo, ki ni zgolj homeopat (ali kot bi kdo rekel: mazač).



fortuna

  • *
    • Prispevkov: 114
    • Točke: 0
Odgovori #43 : 26 Maj 2014, 19:35:42
Od zadnjega odgovora v tej temi je minilo že nekaj mesecev, jaz sem danes povsem naključno naletela na njo in jo v celoti prebrala... in sem, mi je žal, da bom to napisala, nekako grenko vesela, da sem jo. :-\  :)

Upanje82, zelo mi je hudo za vašo izkušnjo in upam, da se je bolečina v tem času zmanjšala ter se lepi spomini na vašega kosmatinca potrojili, kljub vsemu pa me zanima če je v temi karkoli novega? Tudi sama sem zaradi ter osebe izgubila nekoga, ki mi je včasih pomenil zelo veliko.

Lp.



arfi1970

  • *
    • Prispevkov: 1
    • Točke: 0
Odgovori #44 : 27 Maj 2014, 11:21:44
V vednost tistim, ki ne poznajo dr. Luke Krušiča, čudovitega človeka, ki je pripravljen tudi brezplačno pomagati ljudem in živalim. Osebno poznam zgoraj naveden primer, ki pa ga ne želim komentirati, vsak naj presodi sam. Pozdravil je že na tisoče težko bolanih živali in ljudi, tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu...


Pot dr. Luke Krušiča

Dr. Luka Krušič je ljudem in predvsem živalim zelo prijazen znanstvenik, raziskovalec, ki je vso svojo življenjsko energijo usmeril v iskanje sožitja človeka in živali z naravo in v spoštovanje naravnih zakonitosti, ki smo jih danes že skorajda pozabili.
Po hkratnem študiju veterine na Veterinarski fakulteti v Ljubljani ter študiju angleškega in francoskega jezika s književnostjo na Filozofski falkulteti v Ljubljani je leta 1974 postal diplomirani živinozdravnik. Sla po znanju ga je vodila v Nemčijo, kjer je štiri leta kasneje na Visoki šoli za veterino v Hannovru po podiplomskemu študiju iz bioloških osnov uspešno zagovarjal doktorsko dizertacijo iz klinične biokemije. Leto dni je opravljal znanstveno delo kot asistent na Inštitutu za fiziološko kemijo, čemur je sledilo večletno obdobje znanstvenoraziskovalnega dela na področju farmakokinetike in toksikologije v farmacevtski industriji v Sloveniji in v Nemčiji.

V okviru projektnega razpisa je na Veterinarski fakulteti Univerze Uppsala na Švedskem, na Univerzi Columbus v Ohiu v ZDA in Univerzi Davis v Kaliforniji v ZDA ter na Univerzi v Pisi v Italiji pripravil nalogo s področja rasti in prehrane konjev ter hkrati ves čas neumorno opravljal tudi svetovalno dejavnost na področju prehrane konj. Svoje znanje je širil v ZDA, Nemčiji in Italiji, kjer je sodeloval s pomembnejšimi znanstveniki s tega področja. Z rezultati svojega raziskovalnega dela je strokovno javnost seznanjal na različnih kongresih doma in v tujini.

Po obširnem raziskovalnem delu je sredi 90. let začutil, da bogato znanje in izkušnje sicer pomenijo izvrstno znanstveno podlago za nadaljnje delo, ki pa ga je kljub natančnemu poznavanju tega področja želel nadgraditi na »višji ravni«, ki jo je še kako pogrešal pri »akademskem« znanju. Uvidel je namreč, da se mnogokdaj pri posameznih problemih in zadevah vrti v krogu brez pravih zaključkov, in se zato odločil, da odgovore na svoja vprašanja poišče zunaj »konvencionalne« znanosti. Tega se je lotil po tem, ko mu je Ministrstvo za znanost in tehnologijo leta 1995 podelilo naziv samostojnega raziskovalca.
Sledila so leta intenzivnega študija homeopatije za živali in ljudi v Nemčiji ter energijske medicine človeka in živali. Seznanjal se je z novo homeopatijo, geomantijo, psihometrijo in senzitivno radioniko ter naravno medicino živali in človeka. V letih 2003−2011 se je ob obsežnem raziskovalnem delu in projektih izobraževal tudi na področju kitajske tradicionalne medicine in geomantije ter študij zaključil z diplomo v letu 2002.
Od leta 2000−2010 je intenzivno preučeval in se poglabljal v vprašanje vpliva prehrane na ljudi in živali s posebnim ozirom na kislinsko-bazično ravnotežje organizma ter njegovo odločilno vlogo pri ohranjanju notranjega ravnovesja. Pričel je tudi s terapevtskim delom na področju razkisanja in razstrupljanja človeškega in živalskega organizma. V zadnjih treh letih je svoja znanja iz kvantne in frekvenčne medicine ter homeopatije še poglobil, ob tem pa ves čas uvajal tudi nove terapevtske metode, ki so kombinacija tradicionalne kitajske medicine, kvantne medicine in homeopatije.

Danes enako zavzeto nadaljuje z znanstvenim delom in s študijem, pretežni del svojega časa pa namenja terapevtskemu delu, s čimer pomaga tako ljudem kot tudi živalim. Poslužuje se zlasti frekvenčne terapije in homeopatije, ki spadata na področje znanstveno dokazane informativne medicine. Ob tem tudi veliko predava doma in v tujini ter vodi strokovna izobraževanja.
Delo, razmišljanje in poslanstvo dr. Luke Krušiča, ki mu ni vseeno za vse bolj ogroženo zdravje ljudi in živali, lahko strnemo v njegovem razmišljanju:

Zdravje je le eno. Ne poznamo več vrst zdravja, zato je človek lahko ali zdrav ali pa bolan. Enako velja za bolezen, ki je nasprotje zdravja. Bolezen je znak, da moramo v življenju nekaj spremeniti, da bi ponovno vzpostavili uravnoteženo energijsko stanje na telesni, čustveni in duševni ravni. Dlje ko človek zatira bolezen v sebi, težje bo spet vzpostavil to ravnovesje. Vendar je napak, če simptome bolezni enačimo z boleznijo samo; simptom je namreč le opozorilo bolnega telesa, da gre za energijski primanjkljaj, ki se pri človeku in tudi pri živali praviloma odrazi na najbolj oslabelem organu. Zato zatiranje bolezenskih znakov ne pomeni zdravljenja, temveč le sprožanje kaotičnega stanja v organizmu. Bolj ko poskušamo zatreti znake bolezni, manj možnosti imamo, da bomo vendarle spoznali njen pravi vzrok. Ta vedno tiči v pomanjkanju energije.