Če človek razumno presodi, je vsekakor bolje vzeti kakšen mesec starejšega mladiča, seveda pod pogojem, da je bil vzreditelj priden in je psička naučil že vsega kar je treba - torej opravljanja potrebe zunaj, osnovno socializacijo, par osnovnih ukazov, itd. Ker ima novi lastnik potem precej manj dela. Govorim seveda glede nakupa prvega psa, nekdo ki ima s psi veliko izkušenj in mu vzgoja mladička ne predstavlja težav, bo seveda hotel mlajšega psa, ki ga bo učil po svojem sistemu od začetka.
Starejši mladič ima za sabo tudi vsa ali vsaj večino cepljenj, tako da je tudi finančni vložek vzreditelja toliko večji, pa treba je všteti tudi več kupljene hrane za mladiča.
Kadar vzreditelj prodaja kvalitetno leglo, se pa kasneje tudi vidi, če je kateri od psov razstavno in vzrejno perspektiven, kar je pri dvomesečniku še relativna uganka, in je seveda lahko temu primerno cena višja - kupec dobi praktično "zagotovljeno" kvaliteto.
Ko sem jaz kupovala drugega psa, bi mi bilo ljubše, če bi bil že malo starejši ravno iz vseh omenjenih razlogov. Ampak, ker sem ga uvozila, mi je bila prioriteta, da pride sem pred rokom za cepljenje proti steklini in dokler je bil še dovolj majhen, da se je lahko peljal v letalski kabini.
Kolikor jaz poznam vzreditelje pa ceno spustijo v primeru, da imajo težko doma starejše mladiče, pa če imajo res občutek, da ni povpraševanja.
Prej bi se mi zdelo smiselno, da vzreditelj spusti ceno mladiča, če bi dobil mladič res dobre lastnike. Ampak taki ponavadi tudi s ceno ne komplicirajo
