Pozdravljeni.
Imam en precej velik problem, tisti pravi filmski, ki se pravljično začne, potem je pa v "sredini" cela drama.
In že vnaprej prooosim pomagajte mi in ne me obsojat. Se popolnoma zavedam napak in problema in v dno duše si želim problem uspešno rešiti.
Dve leti nazaj je minilo 13 let, odkar smo pokopali našo ljubo prejšnjo psičko. Slovo je bilo boleče in bolečina ob izgubi dolgotrajna, zato celih 13 let nisem uspela prepričat staršev, da bi se po našem dvorišču sprehajala še kakšna pasja kepa.
Potem pa se mi je dve leti nazaj ta želja končno uresničila in v zavetišču sem posvojila 2 meseca starega mešanca med ptičarjem in labradorcem.
Ljubezen je bila velika, tako velika, da je bila PREvelika! Vsi smo bili nad psom navdušeni, ga cartljali, mu nudili vse in še več. Bila je huda zima, zato so nam odsvetovali, da tako majhnega psa preveč časa držimo zunaj. In tu se je problem začel.
Ko bi morala psa začet učit sem ta del s tisto zimo zamudila. Ja, naučila sem ga vsa ta osnovna povelja (sedi, rpostor, tačke, hop, gor, dol,...). Kar bi bilo treba zunaj-pa ne, ker smo vedno na hitrco leteli lulat in kakat in potem nazaj domov.
Pri nekih 4,5 mesecih sem se z njim začela bolj intenzivno ukvarjat in sva bila kar složna. Razumel je delno odpoklic, delno poleg. Potem pa je postajal totalno samosvoj in so mi stvari počasi polzele iz rok. Pri 6 mesecih je prvič ugriznil očeta. Takrat smo sicer mislili, da se je zgodilo po nesreči, ker je bila ena taka kolobocija (sta se zapletla v pas), danes vem, da ni bilo ponesreči.
Potem je ugriznil mene. Ker sem mu iz gobca vzela kost. Ker nisem pričakovala tega sem odreagirala totalno presenečena in od šoka, da me je moj lastni pes ugriznil, padla v jok. Takrat vem, da bi morala bolj konkretno stopit proti njemu, ampak žal ni šlo.
Pes je vsak dan postajal še bolj samosvoj in objesten. namesto, da bi jaz krava njega spravila iz vseh kavčov in postelj ga nisem. Zakaj. Čisto tako bom povedala. Zeloo dolgo sem si želela psa, ke rjih obožujem. Ampak nisem se pa zavedala, da prevelika ljubezen lahko res prinese tudi prevelike težave. Meni se je pes smilil, da bi moral spat nekje na tleh. Pa sem ga spravila na posteljo. Potem sem se nekoč hecala in ga posadila za rojstni dan na stol za mizo in pred njega tortico s svečko in on od takrat skos hodi na stol. Tudi to se mi ni zdelo nekaj hudega.
Dokler me ni spet ugriznil in dokler ni začel renčat ko se je na posteljo ulegel moj fant! In takrat mi je bilo jasno.
Naj povem še to, da je del domačih mojim teorijam ful kontriral in psa vedno opravičeval in mu dajal potuho.če sem ga kregala so ga li boćat, če sem prepovedala da mu dajejo hrano z mize so mu jo na skrivaj, če sem rekla naj vzamejo kratek pas, sta skrivala flexi....Skratka na koncu sem obupala, ker ni bilo nobenega rezultata!Sedaj se pa zavedajo, da to ne pelje več nikamor in da pes ne more biti tak.In pravijo, da se ne bodo več vtikovali.
Torej če povzamem težave:
-ugrizi zaradi kosti -to sva sicer trenirala z govejim mesom naj kost spusti in danes jo spusti, tudi z gobca si jo upam vzet, ampak če ga pa medtem ko mu vzamem kost slučajno ruknem ali nakažem naj gre stran pa čisto ponori!
-danes je napadel in ugriznil fanta, ker ga je odstranil s stola. najprej mu je rekel naj gre dol in pes je začel takoj renčat. Ko sem rekla še jaz in potem ko ga je fant potisnil (narahlo) je ponorel. Se prav zopet; nekaj ni bilo po njegovo in z neke višine in nam enake pozicije smo ga hoteli spravit, pa mu ni šlo v račun.
-naslednja stvar je, da se na cesti prav grdo zaganja v druge pse. Sicer 90% psov je čisto vesel potem ko ga peljem zraven, ampak ne razumem zakaj se tako zadira. Zadira se tudi za ograjo na dvorišču; na folk na pse. In to prav nagravžno. In ne morem ne morem in ne morem ga odvadit in ubistvu niti nevem kako .
-boji se ful enih stvari; itak pokanja, potem če bolj trdno premakneš stol, line za odtok v kopalnici, šumeče vrečke, metle, fena, kolesa....ma vsega no!Kako ga odvadit vsega tega straha? Naj povem, da na teden zihr najdemo še kakšen nov strah. Res je boječka po eni strani, po drugi pa cela pošast!
-NAJVEČJI PROBLEM pri zunanjem učenju je pa ta, da mi pes NE JEMLJE PRIBOLJŠKOV. Ne mesa, ne briket, ne sladkarij, ne igrač....Ko je zunaj ga ne zanima NIČ IN NIČ IN NIČ kar se tiče mene in hrane!Četudi je lačen!Samo voha in voha in me ne je*e. Kako ga prepričat v jemanje priboljškov?Kaj naj naredim glede tega?Ker če mi ne jemlje priboljškov ga tudi naučiti nič ne morem.
Pa še nekaj. Trenutno smo v finančni stiski, zato mi na mojo žalostno žalost ne pride v poštev nobena šola
Ker je nimam s čim plačat. Tako, da mi ne preostane nič drugega da zaviham rokave in začnem sama s prevzgojo celotnega sistema glede nas in psa v naši hiši.
Torej...Rada bi pokazala, da sem jaz šef (oziroma da smo mi šefi) on pa navaden podložnik (pa ne v tako slabem smislu kot se sliši,a mpak nekako bi rada dosegla da je podrejen in ne objesten). Potem bi ga rada spravila iz kavča, postelje, stolov...Na tla v svoj kot. Tja kamor načeloma pes paše (čeprav še vedno menim da paše tudi na kavč, ampak sori ne s takim obnašanjem). Kako se ubraniti teh ugrizov? Da ne bo več pomislil na to, da nas ugrizne in se na tak način postavi pred nami? Pa prosim s čimmanj agresije. rada bi, da se neha dret na ljudi in na pse za ograjo ali na sprehodu. In tukaj bistvo, da mi končno začne jemat priboljške. Madona, srečala sem že vse vrste psov, samo takega ne, ki raznoraznih okusnih priboljškov in mesa tud povoha ne na sprehodu
Lepo prosim za kakšen pameten nasvet, pomoč...Meni s eže trga, nevem kaj naj naredim. Če bi imela €€ v žepu bi takoj klicala Alfakan, pa žal si niti uvodnega sestanka ne morem privoščit trenutno
Hvala za pomoč
