Kastracija - spremenitev karakterja?

doggydog · 13896

doggydog

  • *
    • Prispevkov: 53
    • Točke: 0
: 27 Januar 2016, 20:42:53
Živjo!

Imam samca, ki je postal precej dominanten. Prej nikoli nisem imela težav z lajanjem in agresivnostjo na druge pse, zadnje čase pa mi je to velik problem. Čisto na vsakega mimoidočega psa laja, renči, se mu čist približa (če ga ne morem ujeti), da se lastniki ustrašijo. Še nekaj časa sem bila prepričana, da tega na samičke ne bo delal, a na samico pasme husky čisto vedno laja (je povezano s tem, da je sterilizirana?).

Zanima me pa predvsem kastracija, in če se s tem psu spremeni karakter? Jaz bi zelo rada, da bi bil pes bolj miren, in sploh, manj dominanten. Bi se to s kastracijo izgubilo? Bi bil manj agresiven, bolj miren? Bi še lajal in bil agresiven na pse?

Veliko ljudi mi pravi, da se psu po kastraciji spremeni karakter. Me pa zanima kako? Postane bolj miren, ali bolj ubogljiv, ali bolj zavzet? Vem, da je to čisto odvisno od psa, ampak z mojim trenirava agility. Na vsakem treningu izgubljam živce, ker je čisto nezinteresiran. Poskušam na vse možne načine, kako ga zmotivirati, a vedno ga bolj zanimajo lulanja in drugi psi (sploh samci, do katerih je agresiven). Bi se mogoče to po kastraciji spremenilo? Bi postal bolj "aktiven" in zmotiviran pri agilityju? Bolj ubogljiv in krotek?

Res bi rada odpravila težave, še posebej tisto z agresivnostjo. Zelo mi je hudo, saj je do ljudi kuža izjemno prijazen. Hudo mi je, kako se ga drugi lastniki bojijo, in se ne more družiti z nobenim od samcev.


Lep pozdrav.



barbara10

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 1.684
    • Točke: 0
  • Moji musketirji in cebelice...
Odgovori #1 : 28 Januar 2016, 08:21:10
Ce bi bil moj pes, bi sla z njim v pasjo solo (ne kar eno) in ce ni potencial za vzrejo, bi ga kastrirala, da si malo olajsam delo (hormoni se iznihajo tam v 3 mesecih). Kdo drug bi poskusal le s pasjo solo. Kaj boste naredili, pa se morate vi odlocit in nihce drug. Lahko povprasate se instruktorja v pasji soli, kamor bi sli, s tem da vidi psa, ter veterinarja.


majajama

  • *
    • Prispevkov: 93
    • Točke: 0
Odgovori #2 : 28 Januar 2016, 12:05:43
En primer: v pasji šoli smo imeli sošolca, aljaškega malamuta, ki je bil kot mladiček (v mali pasji šoli) lepo ubogljiv, prijazen, družaben, igriv. Lastnik se je veliko ukvarjal z njim, bila sta med najboljšimi učenci, eden najbolj vzgojenih psov nakoncu male šole. Nato smo bili sošolci še naprej v programu A, pes je počasi odrasel, "nafilal" se je s hormoni in je postal vedno bolj agresiven do moških pasjih sošolcev. Lastnik je izgubljal živce, ker ga je moral kar naprej krotiti in umirjati, kar naprej je bilo ful renčanja in lajanja in ravsanja - pa se je še vedno zelo veliko ukvarjal z njim in se zelo trudil, s pravilnimi pristopi, vztrajnostjo... Končno mu je bilo dovolj in je dal psa kastrirati. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako mu "zmanjkuje" hormonov, kako je vsak teden manj renčanja, več igranja in pravega pasjega druženja, tudi s samci. Na koncu tečaja sta bila spet ena boljših tečajnikov in eden najbolj vzgojenih in poslušnih psov!



doggydog

  • *
    • Prispevkov: 53
    • Točke: 0
Odgovori #3 : 28 Januar 2016, 14:14:45
Midva sva že hodila v malo pasjo šolo, bilo je super. Bil je super priden in ubogljiv ter nič agresiven.

majajama, čisto tako kot si rekla. Bila sva ena izmed najboljših učencev. Jaz bi ga res dala kastrirati, ker ni rodovniški in ne namerava imeti mladičkov. Samo rada bi se pozanimala pred kastracijo, če se bo res umiril. Poleg tega pa nočem, da bi bil čisto brez energije pri agilityju.

Star je eno leto in pol, bi bil zdaj enkrat primeren čas za kastracijo?

Lep pozdrav in hvala vam za odgovore!



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #4 : 28 Januar 2016, 16:05:44
Starost za kastracijo je sicer prava. Če ga želiš kastrirat. Sicer pa so težave pri samcih v puberteti povsem normalne in se jih odpravi z nekaj več dela in truda. Zaganjanje in lajanje v druge pse pa ponavadi ni znak dominance ampak nasprotno, negotovosti.


doggydog

  • *
    • Prispevkov: 53
    • Točke: 0
Odgovori #5 : 28 Januar 2016, 20:40:05
Lanabela, res?? Meni se zdi kot, da se bo razpočil od šopirjenja! Psa bi se sigurno stepla, če ga ne bi zadržala.

Seveda se trudim težave odpraviti, a je vsakič slabše. Še na dolgoletnega prijatelja/soseda (psa seveda) je začel postajati agresiven. :/ Mogoče ima kdo nasvet glede odpravljanja teh težav?

Lep pozdrav



lejca_

  • *
    • Prispevkov: 595
    • Točke: 0
  • Bucko in Cosmo
Odgovori #6 : 30 Januar 2016, 17:05:43
Ja, to je najbolj verjetno strah. Sem bila sama na istem. Takoj po prihodu v nov dom sva začela s šolanjem in bil je zelo ubogljiv in neproblematičen do vseh psov različnih starosti in velikosti. Kmalu po dopolnjenem enem letu pa je začel renčati na samce, v šoli potem tega nisem uspela rešiti. Tudi jaz sem mislila, da je pes dominanten, ampak se je kasneje izkazalo, da gre za strah. Kadar sem šla s konjem na teren, sem ga vzela s sabo in je spuščen tekel zraven ali zadaj. Takrat pa ni niti pogledal nobenega mimoidočega psa.
Pri njegovih 3-4 letih sem poiskusila še s kastracijo, ampak težava glede renčanja se ni nič spremenila. Postal je zelo požrešen in ne ganejo ga več goneče psice. Na treningih agilitija je bila včasih kakšna goneča psica in takrat ga je bilo res težko motivirati. Vse ostalo je ostalo enako. Pomagalo mi je učenje preusmerjanja pozornosti, da je dobival hrano, ko je šel pes mimo naju. Še vedno pa so problem vsiljivi psi, ki pridejo direktno k njemu - pri teh probam preprečiti, da pridejo do njega. Jaz bi ti svetovala, da veliko delaš z njim - hranjenje iz roke in da ugotoviš kako ga najbolje zmotiviraš za delo.
o sva šla s konjem na teren in je spuščen tekel zraven ali zadaj, niti pogledal ni nobenega psa.


doggydog

  • *
    • Prispevkov: 53
    • Točke: 0
Odgovori #7 : 30 Januar 2016, 20:07:24
lejca_, pa misliš da bi bilo dobro ga kastrirati, tudi če bi veliko delala z njim? Je tvoj postal bol "len" po kastraciji? Je po kastraciji še vedno delal agility? Ker jaz imam namen tekmovati z njim, in ker po naravi ni tipični border collie, ne bi rada, da bi bil še bolj "len" in ne-aktiven.

Problem pa je, da je moj pes tisti, ki direktno pride do psa in ga ustraši. V bistvu je on tisti vsiljivi pes. Vedno mu poskušam to preprečiti, a kdaj ne predvidim kdaj kakšen pes pride in mi moj uide k drugemu.

LP



fiola1

  • *
    • Prispevkov: 78
    • Točke: 0
Odgovori #8 : 30 Januar 2016, 21:00:06
Hej! Jaz ne vem nič o temle renčanju na druge pse, ker moj kuža nima težav s tem, kvečjemu začne cvilit in skakat v zrak, ker bi se rad s vsakim igral  :-[ Samo nekaj glede kastracije - preden sem se odločila za kastracijo mojega sem marsikaj prebrala in res povsod piše drugače  :-\ da se pes zredi, da se umiri, nekje celo, da ima še več energije ... No, moj je bil kastriran prav zaradi tega, ker sem želela, da se lahko moj samec igra z vsako psico in to kadarkoli, nima težav z drugimi samci, da bi bil lahko pri agilityju in frizbiju lepo pri stvari, tudi če se kakšna psička goni, predvsem pa zato, da bi se on čimboljše počutil  :) se pravi, da bi se lahko normalno igral z vsakim psom, ne bi imel želje po tem, da je treba polulat vsak hidrant oz. travno bilko na poti  :P Tako, da ja - kastriran je bil pri osmih mesecih, vse je šlo brez težav. Zanj ne morem reči da se je kaj umiril ali postal kaj len, nori za frizbijem, v agilityju (kolikor ga zaenkrat delava) naravnost uživa in se ves čas na glas dere  :D Edino kar je, mislim, da se je malo zredil, tako da malo pazim koliko mu dam za jest in kdaj, pa gre.
Tako da jaz sem zagotovo ZA kastracijo, sploh če ne gre za nerodovniškega psa oz. psa, s katerim se ne bo vzrejalo. Se mi zdi, da narediš psu s tem kar veliko uslogo, čeprav mnogi trdijo nasprotno  ::) Najbrž res ne bo spremenilo renčanja, mogoče bo pa en korak bližje k cilju.
Pa še glede agilityja - če je pes len oz. se mu ne da, bi jaz poskusila z motivacijo, z igranjem, z vlečenjem za igračo, mogoče s priboljški, karkoli ga navduši - pa mogoče najprej celo čisto pozabiš na agility in delaš na tem, da se pes res navduši nad gibanjem, da ugotovi, da je ubistvu super  :) potem pa počasi dodaš kakšen skok, oviro ... moj se pred treningom doma, kaj šele ko sva šla prav v kd, skoraj razpoči  :D pa sva res ogromno delala na igri

malo sem odtavala od teme  :-[



lejca_

  • *
    • Prispevkov: 595
    • Točke: 0
  • Bucko in Cosmo
Odgovori #9 : 31 Januar 2016, 11:13:10
lejca_, pa misliš da bi bilo dobro ga kastrirati, tudi če bi veliko delala z njim? Je tvoj postal bol "len" po kastraciji? Je po kastraciji še vedno delal agility? Ker jaz imam namen tekmovati z njim, in ker po naravi ni tipični border collie, ne bi rada, da bi bil še bolj "len" in ne-aktiven.
Glede kastracije mislim, da pri meni ne bi bila nujna, vendar ne morem vedeti, ker nimam izkušenj s tem. Moj starejši pes je prišel v moje roke pri svojih dveh letih in sva šele po kastraciji začela normalno sodelovati. Samo pri prvem psu nisem imela nobenih izkušenj z vzgojo in sem naredila veliko napak in se tudi veliko naučila. Mi ga je pa vseeno uspelo pripeljati do vzornega psa.
Pri drugem sem začela z že nekaj znanja in sem imela pred sabo tudi določen cilj, kaj želim doseči od svojega psa.
Noben od psov ni postal len, ker sem sama precej aktiven tip človeka in sta oba navajena na velike količine gibanja. Oba pa sta postala zelo požrešna in ves čas pazim, da se mi ne zredita.
Drugi pes še vedno trenita agility, na tekme pa praktično ne hodiva, ker tekme vzamejo preveč časa. Je pa veliko napredoval v hitrosti prav po kastraciji, ampak ne zaradi nje, ampak zaradi mojega dela na motivaciji in hitrosti. Pri tem sta mi veliko pomagala online tečaj od Katarine Podlipnik in pasja šola Alfakan.

Problem pa je, da je moj pes tisti, ki direktno pride do psa in ga ustraši. V bistvu je on tisti vsiljivi pes. Vedno mu poskušam to preprečiti, a kdaj ne predvidim kdaj kakšen pes pride in mi moj uide k drugemu.
Tudi moj je občasno pristopal do psa na tak način, ali pa se je psa izognil v loku in prišel do njega od zadaj. In če ga je drugi pes želel povohat, je takoj zarenčal. Stepel se ni še z nobenim, ampak verjetno bi bila tudi to opcija, če bi imel možnost. Pred srečanjem z novimi psi ga vedno privežem, poznanih se pa izogne v loku.


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #10 : 31 Januar 2016, 13:16:29
Citiraj
Se mi zdi, da narediš psu s tem kar veliko uslogo,
bodimo pošteni: uslugo narediš sebi, ne psu. S psi je po kastrciji (večinoma) lažje delati, ker jih okolica manj zanima. Psice jih ne zanimajo več, drugi samci jih ne jemljejo več za sebi enake, zato imajo ponavadi nekaj manj težav, po drugi strani pa pogosto postanejo predmet naskakovanja tako samcev kot samic. Agilitiy delat s kastrirani psom je lažje, ker se lažje skoncentrira na delo, ker mu okolica ni več tako zanimiva, ga je tudi lažje motivirati. Hitrost ostane enaka, pod pogojem, da se ne zredi.

Sicer pa težave s psi, ki jih opisujete ne izvirajo iz dominance ampak iz slabe socializacije. Za večino socializacija pomeni igro z drugimi mladiči in mogoče še z znanimi psi, močno pa primanjkuje prave socializacije, pri kateri se pes nauči pasjega bontona. Pes, ki ga pred srečanjem z neznanim psom vedno odpokličeš, ki mu ne daš možnosti, da se nauči kako se pravilno približati drugemu psu, se tega od vodnika ne more ne naučiti. Pozablja se, da ni dovolj socializirat mladiča, ampak je treba delat tudi z odraščajočimi psi in še prav posebej s pubertetniki. Dobro socializiran pes se zna približati drugemu psu tako, da ganiti ne prestraši, mu da vedet, da ga ne ogroža in se hkrati niti ne podreja po nepotrebnem. Dobro socializirn pes se bo znal tudi pri srečanju s problematičnim psom odzvati tako, da ne bo prišlo do konflikta. Tako pa imamo pse, ki si zelo želijo druženja z drugimi psi, pa ne znajo vzpostaviti stika. Potem dobimo zafrustrirane pse, ki se zaganjajo v druge pse, lajajo, renčijo, šavsajo ali pa se najprej približajo potem pa bežijo, se mečejo po tleh.... Če imajo posebej veliko smolo, njihovi lastniki vedenje  označijo za dominanco in temu primerno ravnajo. Kastracija pa nesigurnosti in frustracij ne ozdravi.


čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #11 : 31 Januar 2016, 14:17:47
Hmmm. 99% psov, ki se zažene, rohni, laja in besni proti psom,ljudem, to počne iz negotovosti, slabe socializacije, preprosto se ne znajo obnašat. In če se takemu psi, še odvzamejo jajca in proizvodnja moškega hormona. Hm hm. Raje ne. Najprej rešit težave (ne na silo, z možgani, na psu razumljiv in neškodljiv način)...Dam roko v ogenj, da po letu doslednega švicanja, bo pes bistveno drugačen in takrat lahko mirne duše daš psa kastrirat.

Če v tvoji okolici ne boš našel koga, ki bo razumel v čem je težava in bo pravilno postopal (ker tvoj pes ne rabi vaje poslušnosti, niti zatezne (ki jo nekateri še vedno zahtevajo). Rabi pa vzgojo....Mislim, da je še vedno Alfakan edini, ki pride tudi na dom.

Psu s kastracijo narediš uslugo, kadar je to zaradi zdravstvenih težav ali pa je en hiperseksualc, ki ga gonečke močno, močno iztirijo in če imaš "srečo", da je okoli več psic, z različnim ciklom...ni luštno.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


doggydog

  • *
    • Prispevkov: 53
    • Točke: 0
Odgovori #12 : 01 Februar 2016, 19:28:18
Uh, hvala vam za vse odgovore!

Prvo, fiola1 :) Tudi jaz sem slišala ogromno različnih stvari o kastraciji, zato pa me tako zelo zanima vaše mnenje. Čeprav mi jih več močno svetuje kastracijo.
Kar se pa tiče agilityja (malo iz teme :P ) - ogromnooo delava na motivaciji! Probavam res vse možne igrače, hrano...doma je super! Postavim mu nekaj ovir, tečeva, se igrava - res en aktiven pes, ki lahko dela cel dan. A le doma. Ko greva trenirat v klub/pač v pasjo šolo je čist drugačen. Ja seveda, vse povoha, označuje, gleda za drugimi psi. Nekaj časa mogoče res dobro dela, a se kmalu "utrudi" (kar noče več delat), čeprav tega ne morem verjet, saj je doma čisti hiperaktivec cel dan.

Kar pa se tiče socializacije, mislim, da sem svojega psa dokaj socializirala. Že kot majhen je hodil v malo pasjo šolo, kjer smo hodili po mestu. Bilo je tako breztežavno, le upala sem lahko da bo tak tudi ostal. Ni lajal na nobenega psa in to. Vem, vem bil je še mladiček, brez razvidnih hormonov.
S psom se veliko ukvarjam. Hranim ga, ko gre kakšen pes mimo. Ampak res čudno se mi zdi, ker je začel lajati in renčati na pse, katere je poznal že dolgo (praktično od vsega začetka, ko je prišel k nam). Nevem zakaj bi se jih zdaj začel bati?? Biti negotov do njih, če pa so bili vedno prijatelji?? Te psi so večinoma samci, le ena samička je vmes (katero sem že omenila) in ni in ni mi jasno, zakaj laja na njo??? Bi rekla, da na njo laja najbolj silovito in renči in renči. Zakaj, če sta se pa včasih poznala in se imela rada?? Ni mi jasno, sploh ker je samička (sterelizirana).  ??? ??? ???

Z gonečimi psičkami do zdaj sicer še nismo imeli težav, ampak se prav bojim pomladi  ::) Bi ga bilo mogoče dobro kastrirati pred tem, ko bi začel? Res se bojim uhajanja, kar sicer njemu res ni podobno, a nisem še imela izkušenj z gonitvijo.

Lp



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #13 : 02 Februar 2016, 08:14:19
Ponavadi se spregleda telesna govorica, sploh tisti bolj subtilni znaki. Probaj si pogledat razne vide, prebrat kaj od Turid Rugaass.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


aegir

  • *
    • Prispevkov: 102
    • Točke: 0
Odgovori #14 : 02 Februar 2016, 11:13:58
Tudi jaz imam doma nekastriranega samca, ki je ravno v puberteti in ga razganjajo hormoni  :D Pes z odrascanjem postaja vedno bolj pozoren na pasjo govorico drugih psov. Sama opazam, da veliko ljudi pusti da se njihovi psi sopirijo pred mojim, da pustijo da gredo njihovi psi s svojim obnasanjem malo predalec (rencanje, zaganjanje) in bo moj pes na to odreagiral. Tud jst reagiram na cloveka ki mi grozi. Odvisno pa je na nek nacin od tebe kako in na kaksen nacin bo tvoj pes reagiral. Kje mu bos postavila mejo. Jst take pse ignoriram in grem pac mimo in tud od svojega psa zahtevam, da gre mimo mirno brez izpadov. Lahko da je ta husky psica tvojmu pac najedala, noben od vas lastnikov pa ni tega opazil in pravocasno ustavil tega obnasanja, sedaj pa imate  konfliktno situacijo, na katero tvoj pes napacno reagira. Najdi nekoga da ti pomaga resit problem. Kastracija resi nagon ne pa napacnega vzorca obnasanja.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #15 : 02 Februar 2016, 13:41:34
Male šole, pasji vrtci, tečaji....so sicer silno koristna zadeva, vendar ne zadoščajo. Mladič se mora pravilnega vedenja naučiti, nauči pa se ga lahko samo od drugih psov in to od odraslih. Z mladičem je veliko lažje delat, ker so odrasli psi do mladičev dokaj tolerantni. Napaka, ki jo dela večina lastnikov psov je, da vestno pazijo, da njihov kužek ne bi dobil nobene negativne izkušnje. Tako se mladič lahko druži  kvečjemu z igrivimi in preveč tolerantnimi psi. Lastniki se vmešajo ob pravem znaku "agresije" starejšega (= poskusa discipliniranja nesramnega mladiča). Tal mladič se ne nauči pasjega bontona, niti se ne  nauči, kako se samostojno približat drugemu psu, kako prebrat njegove telesne signale in kako reagirat  glede na razpoloženje drugega psa.  Potem pa tak razvajen mladiček, ki se ne zna vljudno vesti zraste v pubertetnika, in drugi psi do njega kar naenkrat niso več tako popustljivi in tolerantni (s kastracijo na nek način psa spet spraviš na status podoben mladiču). Je zmeden in reagira na načine, ki so opisani zgoraj. Kako rešit situacijo? Sta v bistvu dve poti. Ena, ki je bolj zahtevna in pri kateri zna pes tudi kakšno pokasirat je, da se ga da v družbo poslušnih normalnih psov, ki ga naučijo bontona. Ta pot je težka predvsem zato, ker je take skupine psov (bistveno bolje se obnese skupina 2 - 3 psov kot en sam), ki bi jih bili lastniki pripravljeni "posoditi" za tak namen dandanes izredno težko najti. Pa poleg te osnovne skupine rabiš še čimveč različnih (spuščenih seveda) psov. Poleg tega je treba poznati telesne signale psov, tako da veš kaj lahko pustiš in kdaj je treba poseči v dogajanje.
Druga možnost pa je, da psa naučiš svojih pravil, ki se jih mora držat ob srečanju z drugim psom. Na ta način lahko dosežeš, da bo tvoj pes tuje pse ignoriral. To je moč doseči na različne načine, trenutno so še vedno popularne metode, ki temeljijo na dominanci,  bolj priporočljive pa so tiste, pri katerih psa ne discipliniraš na silo ampak skušaš spremeniti njegovo čustveno stanje (poguglaj desensitization and counterconditioning)
 


čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #16 : 03 Februar 2016, 07:55:38
Če se navežem na to temo. Hipotetično. Če bi se šlo za odraslega 4 letnega psa, večjega, tam 40kg, ki se ne zna obnašat in vsak pes, ki ga nahruli je sovražnik, pes se zaganja, laja.

Je pri takem psu hmm varno it po prvem načinu? Verjetno na začetku z vsaj približno enako velikimi psi. Je pa taprvi način sigurno najboljši možni. Kjer se pes res nauči pasjega jezika kot se spodobi.

Sama sem ubrala 2 način, nasprotno pogojevanje. In hmm, ni naravno in če kak nepovabljen uleti, je problem, ker psica ne zna sama uredit situacije na primeren način. Res pa, da v našem okolišu ni več toliko normalnih odraslih psov, kot jih je bilo 15 let nazaj. 

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


sibila

  • *
    • Prispevkov: 2.006
    • Točke: 0
  • still more white...
Odgovori #17 : 03 Februar 2016, 11:05:59
Ce ti bo kaj pomagalo lahko opisem svojo izkusnjo: jaz imam kastriranega samcka borderja, kastriran je bil pri dveh letih, nisem pa njegov prvi lastnik in nekastriran je bil pri meni le par mesecev. Delava pa agility.

Dvomim, da je pri naju kastracija kaj pripomogla pri delu, je pa veliko pripomogel pravilen pristop do dela in pa motivacija. Tudi po kastraciji ni cudezno zacel sodelovati, ampak je bilo potrebno delati na tem. Borderjev naceloma ne zanimajo gonece psice toliko, da ne bi zmogli delat, torej je vzrok ponavadi drugje- nemotivacija. Dvomim, da bo zaradi kastracije kaj bolj sodeloval, gonece psice ga res ne bodo motile, ampak ostali moteci dejavniki pa bodo ostali.  :) In, ja, to da brez motenj sodeluje z motnjami pa ne je tipicno. Moj je bil sposoben loviti zogo do neskoncnosti, kaj delati in sodelovati je pa bila druga pesem.
Moj je bil nasprotno prej prijaznejsi do psov oz. zdaj mu gredo samci na zivce, ker ga poskusajo naskakovati. So pa res zelo navduseni nad njim in veliko samcev ga hoce naskociti, kljub temu, da je zraven nesterilizirana psica. Ampak nekih tezav s psi nima in jih ni imel niti prej. Dvomim, da kastracija resi zaganjanje in rencanje.
Pa tudi nisem opazila kaksne lenobe pri njem, zelo rad dela in se giblje nasploh, smo pa pri nas vsi aktivni. Moram pa malo paziti pri hrani.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #18 : 03 Februar 2016, 11:16:17
Citiraj
Če se navežem na to temo. Hipotetično. Če bi se šlo za odraslega 4 letnega psa, večjega, tam 40kg, ki se ne zna obnašat in vsak pes, ki ga nahruli je sovražnik, pes se zaganja, laja. Je pri takem psu hmm varno it po prvem načinu?
Varno je, če imaš primerne pse in če veš kaj delaš. Ni pomembno kako težki so psi. Ok, za 40 kilaša vsaj na začetku ne bi vzela psov   lažjih od recimo 15, 20 kil, ampak tisto res pomembno je, da so ti psi zelo samozavestni, obvladajo medsebojno pasjo komunikacijo u nulo, sodelujejo med seboj, imajo dobro samokontrolo in po možnosti odpoklic. Pa zelo dobro moraš vedeti, kaj delaš in zakaj. Prav z vsakim psom se na ta način niti ne da delat (torej ga moraš znat prej tudi oceniti), ampak večina nesramnih psov postane zelo krotka takoj, ko ni niti varnosti povodca, niti potuhe lastnika, nasproti  pa skupina psov, ki ne nasedajo na blef in provokacije.
Za nekoga, ki ne ve čisto točno kaj počne, pa se takšno druženje načeloma zelo slabo konča. Če tega, da je primerne pse dandanes izredno težko dobiti niti ne omenjam. Kar pomeni, da bi nujno potrebovala strokovno pomoč. Ne vem, če se kdo pri nas s tem (uspešno) ukvarja. Jaz sem včasih pomagala kakšnemu prijatelju s svojimi psicami, dokler se niso postarale. Te, ki jih imam zdaj pa niso najbolj primerne.

Desenzibilizacija in protipogojevanje je v bistvu najbolj varna pot, je pa treba metodo najprej osvojiti, če ne ne bo uspeha. Tudi tu je fino, če lahko najdeš koga, ki zadevo obvlada, da ti pomaga. Čist iz nule in brez izkušenj ne vem če lahko uspeš.
Mogoče za začetek ne bi bilo slabo najti kakšno literaturo, ki obravnava pasjo telesno govorico, miritvene signale, znake stresa...potem pa opazovati pse, svojega in tuje, in se učiti. Pomaga, če posnameš in pogledaš v počasnem posnetku.


aegir

  • *
    • Prispevkov: 102
    • Točke: 0
Odgovori #19 : 03 Februar 2016, 13:58:11
Ce si iz lj, bi ti pomoje lahko pomagala Lea Leskosek, poznam kar nekaj ljudi, ki so sli k njej z dolocenimi problemi in jih zelo uspesno resujejo. Ti pa pomoje psa da tudi med svoje kardelo.



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #20 : 03 Februar 2016, 14:15:41
V LJ je tudi Alfakan in mogoče še kdo drug dober.

Jaz sem sama prišla do neke točke, ko je bilo za 50% bolje, ampak naprej pa nikakor ni šlo. Osnovno vodilo mi je bilo Control Unleashed in Teaching with reinforcement...Res pomaga, če najdeš nekoga, ki obvlada pasjo govorico, ki pozna tudi druge normalne pse, ki ti lahko pomagajo...In je v 6 mesecih bila razlika še za dobrih 30% in v 12 mesecih sem bila na 95%. In še zdaj se opaža napredek. Ogromno se tudi sam naučiš-če res dobro opazuješ psa. Res hvala lepa Nini G. in Poloni R. 

Meni je pomagalo, da sem se osredotočila na en del telesa. En teden uhlji-pa kako so postavljeni in kaj sledi (bum ali hellow, umik...), drug teden rep, naslednji mimika obraza (oči, usta, čelo). Potem sem reees dobro opazovala, kako poteka srečanje s psom, s katerim se vedno in veliko igra in kako poteka srečanje s psico za katero že 5 let vem, da je ne prenese in sem se jima izogibala ko hudič križa....
Po letu dni garanja, je sposobna tudi svoji dve sovražnici, ki jih je prej že z 20M zmirjala na polno, sedaj mirno sprejeti v svoji in moji bližini. Ne bo se igrala, niti vohala, bo pa pustila na miru.  :-*

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


JennyK

  • *
    • Prispevkov: 524
    • Točke: 1
Odgovori #21 : 04 Februar 2016, 06:35:47
Čara, te prosim za pojasnilo: že v nekaj tvojih postih sem zasledila, da imaš očitno dobre izkušnje z Alfakan. So to tvoje osebne izkušnje?
Priznam, da njihovega načina dela in učenja ne poznam. Poznam pa par psov, ki so opravili določene stopnje šole pri njih. Katastrofa.  :-\ Napsihirani, lajajoči psi.
Se opravičujem za off topic, ampak me iskreno zanima.
Hvala!



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #22 : 04 Februar 2016, 07:38:53
mhm. Najina inštruktorica se je pridružila njihovi ekipi. Način dela je pa že prej bil po istem sistemu.

Katero stopnjo pa? Mladička, mladega psa ali vzgojenega psa? Tako kot povsod, če se ne držiš navodil in če greš s psom v drugo smer ali na počitnice-bo pač razpust.  Sej ful opažam v dveh klubih, pri 5 različnih inštruktorjih, ki imajo vsak po cca 5-6 tečajnikov. Še tako zelo se lahko z nekaterimi trudijo, pa zaleže ravno za 20 minut, potem pa v stare vzorce.


http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


JennyK

  • *
    • Prispevkov: 524
    • Točke: 1
Odgovori #23 : 04 Februar 2016, 13:13:29
Obiskovali so malo šolo (ali celo vrtec?!). Ne vem kako v tej pasji šoli poimenujejo stopnje izobraževanj. Skratka to so bili še mladiči; stari 3 mesece.
No, ta dva psa sta sedaj stara že pribl. 1 leto, torej se je vse skupaj dogajalo kar nekaj časa nazaj.
Pa nisem dobila občutka, da se lastniki ne bi trudili z vzgojo. Vendar ko sta mi pripovedovala o načinu šolanja s strani inštruktorice, pa.... no comment.  :-X
Najbrž pa ima tak velik subjekt kar nekaj različnih inštruktorjev, ki morda (ne vem) šolajo po različnih principih  in zagotovo ne gre vseh metati v isti koš!
Ampak konkretno ta dva psa sta katastrofa. Napsihirana histerika.  :(



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #24 : 04 Februar 2016, 13:27:28
Jaz poznam 3 histerične pasje psihotike. Eden hujši od drugega, vsi so imeli različne načine vzgoje in principe šolanja. Vsem trem pa je skupno to, da so lastniki nedosledni, zmedeni (nakaj časa eno, pa drugo, pa ja in ne ine....) in dva sama živčna lastnika.

Kot mladički so bili psi zlati, lepo sodelovali, potem pa so začeli hormoni, pa energija sekat. In ljudje niso dohajali, niso usmirjali energije v nekaj koristnega, niso delali na samokontroli in niso prilagodili vzgoje, dela gleda na razvoj psa.

Veliko je psov z malo šolo ampak kaj ti to pomaga pri vzgoji ki poteka bistveno dlje? Pa koliko bbhajevcev je takih, ki se obnašajo kot da vzgoje in šolanja niso vidli nikoli....
Lahko imaš odličnega inštruktorja, odličen plan dela, pa če nehaš na polovici ne bo dobrega rezultata. Al pa cvetka, ki ne uspe razumeti navodil, pačeprav se 3x na različne načine pove, celo demnstira s psom...Pa še vedno neki po svoje. Ne poznam tista dva psa, ne ljudi, ne inštruktorice, tako, da ne vem kaj je glavni krivec za histerika.

Jaz imam recimo zeeelooo rada napaljene pse, ki norijo v igri s svojim človekom, ki dajo svojo dušo za aktivnost, ki jo opravljajo. Ne maram pa histeriranja. 

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


aegir

  • *
    • Prispevkov: 102
    • Točke: 0
Odgovori #25 : 04 Februar 2016, 18:25:51
Kontaktiraj instruktorje osebno, pojdi tja in poglej kako delajo. Naj ti povejo na kaksen nacin bi se tezavo resilo in zakaj tako. Ce imas fb poglej njihove strani, nekateri svoje delo kazejo tudi s posnetki in koncne rezultate.



doggydog

  • *
    • Prispevkov: 53
    • Točke: 0
Odgovori #26 : 24 September 2016, 12:02:30
Živjo!
Tole temo sem pisala nekaj časa nazaj. Psa takrat nismo kastrirali, ampak še vedno razmišljamo o tem.
Po vaših odgovorih sem s psom delala. V družbi z drugimi psi (z samci se še vedno ne razumejo).
Večjo težavo pa nam zdaj predstavljajo samice. Na morju se je naš kuža "zaljubil" v, predvidevano, gonečo samičko. Bilo je grozno. Non stop je cvilil, hotel ven, praskal po vratih, gor dol, lajal...ko sem ga peljala na sprehod me je odvlekel na mesto, kjer je srečal samičko. Najbolj grozno je bilo ponoči, saj ni nehal cviliti in so nam sosedi že malo zagrozili :-\ Nismo vedeli kaj naj naredimo, saj je bil kriv nagon absolutno. Ubogi pes si ni mogel pomagati. Zanima me, ali se to da rešiti s čim drugim razen s kastracijo? Ali priporočate kastracijo?
Pes se mi smili, ker ima nagon, pa vseeno ne sme. Se pravi, bi bilo narobe,če bi 1x naredil mladičke in bi ga potem kastrirali?

Potem pa je tukaj še ena težava. Pes je zelo pogumen, tak dominanten, pravi samec. Pred kratkim sem pisala temo o tekanju za motorji in traktorji, kar se še vedno ni nehalo. Skoraj vedno ga imam na povodcu, ga hranim in od-smerjam pozornost od motorjev. Ampak se mi je pa enkrat zgodilo da je ušel in spet lajal.
No zanima me, če bi pri tem kastracija kaj spremenila. Bi postal malo manj pogumen?

Nato pa je tu še vohanje, poslušnost in agility. Nekateri so mi rekli, da je pes postal veliko bolj bogljiv po kastraciji, da ni več ovohaval, in označeval. Kar se tiče agilityja, pa nevem. Moj pes ni pretirano aktiven in hiter. Ampak najbolj me jezi, ko sredi teka izgubi pozornost in začne ovohavati druga lulanja ipd... Ali pa zagleda samčka in se gre postavljat pred njim, renči..in nič ne pomaga...bi bil po kastraciji bolj interisiran, bolj motiviran k samo eni stvari??


Vse bolj se mi zdi, da bi mi kastraciji olajšala veliko stvari. Poleg psa ima tudi šolo, kateri pač posvečam veliko dela.

Kaj se vam zdi? Bi ga bilo pametno kastrirati?


Hvala lepa in pozdrav!



Keka

  • *
    • Prispevkov: 274
    • Točke: 1
Odgovori #27 : 24 September 2016, 13:13:43
Absolutno sem ZA kastracijo. Sploh, ker sanjaš o mladičkih. Seveda bo narobe, če bo enkrat imel mladičke - imaš nerodovniškega samca, ki ima očitno tudi vedenjske probleme.
Sicer so ti pa tukaj pred več kot pol leta svetovali pasjo šolo in kastracijo, kolikor sem uspela prebrat. Mogoče bi to lahko začela upoštevat (nisem zasledila, če sta šla v pasjo šolo ali ne).



Nika

  • *
    • Prispevkov: 2.826
    • Točke: 4
  • Buda
Odgovori #28 : 24 September 2016, 19:40:48
Ne delaš pod nadzorom kakšnega inštruktorja, ane? Nočem nič slabega, ampak imam občutek da s psom ne znaš pravilno delat zaradi česar imata iste težave kot sta jih imela. Ne razumeš ravno kaj border pomeni, sicer ne bi zaganjanja za traktorji povezovala z dominanco. S kastracijo res odpadejo problemi s samičkami in njihovimi gonitvami, na ostalem bo pa potrebno še bolj delat in res predlagam dobrega inštruktorja. Sama kastracija ne bo nič rešila, šolanje (mogoče res v kombinaciji s kastracijo. bi znalo olajšat cel proces) pa bo na dolgi rok tisto pravo.

Če pes enkrat izživi svoje nagone, pride na "gušt", tako da bolje nobenkrat kot enkrat.



Lusi

  • *
    • Prispevkov: 138
    • Točke: 0
Odgovori #29 : 24 September 2016, 20:46:06

Pes se mi smili, ker ima nagon, pa vseeno ne sme. Se pravi, bi bilo narobe,če bi 1x naredil mladičke in bi ga potem kastrirali?


Da bi 1x naredil mladičke, ker ... kaj? Boš imel TI manjšo "vest", ko ga boš šel kastrirat? Ne, res ne razumem tega vprašanja. Vsakič ko ga preberem, se mi zdi, da pišeš, da boš človeka dal kastrirat - da bo imel pes to enkratno izkušnjo, ki jo bo večno pomnil? Pes bo drugi dan že pozabil. Če bo šel na kastracijo, je to o 1-kratnem naskoku itak čisti nesmisel, če pes ni rodovniški plemenjak, če pa ne bo šel na kastracijo, bo pa nagon samo še večji.