Pridobi si 10% popust v spletni trgovini Pasji.Net X Hočem Kupon

Prosim za pomoč pri izbiri psa

Iurist · 15771

Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
: 10 Maj 2016, 13:09:06
Lepo pozdravljeni vsi ljubitelji psov. Sem čisto nova na forumu. Torej, rada imam pse in že vse življenje si ga želim, a okoliščine tega niso dopuščale. V otroštvu niso dovolili starši, vedno sem živela v stanovanju v bloku, itd. No sedaj že cca dve leti s partnerjem živim v veliki hiši z dvoriščem. In po pogovorih in razmišljanju sva se odločila, da bi imela psa. Čeprav sem o psih in pasmah že sama ogromno prebrala, bi bila zelo vesela kakšnega nasveta iz prve roke, od vas, ki že imate pse. Nisem namreč prepričana, katerega psa kupiti.

Meni so od nekdaj najbolj všeč ovčarji, torej večji psi, od manjših pa mi je najljubši beagle. Najbolj se nagibam k beagle-u ali beauceron-u. Ampak imam nekaj pomislekov. Naj najprej malo povem zakaj si želim psa in kakšne so okoliščine pri meni. Torej psa si želim najbolj kot "družinskega" psa, torej za družbo, ker imam preprosto zelo rada pse. Malo pa tudi, da bi se počutila bolj varno v hiši, ko sem sama, torej, da bi bil tudi čuvaj (ampak to mi je manj pomembno). Pes bi lahko bil noter ali zunaj v ograjenem dvorišču, to mi je vseeno, kjer bi mu bilo ljubše. Trenutno sem jaz doma, partner v službi. Doma bom še vsaj pol leta, ker se pripravljam na pravosodni izpit. Potem pa bom verjetno šla v službo, se pravi, da bi kasneje moral biti pes sam doma v času službe. Otrok še nimava, jih pa načrtujeva, tako da bi rada psa, ki ima rad otroke in ni agresiven. Na sprehode rada hodim in ga bom redno peljala v naravo, rada pa bi tudi takega psa, ki ga lahko spustim, da malo prosto teka, da ni vseskozi na povodcu in tudi, da ga lahko naučim stvari, da je relativno poslušen in inteligenten (vem, da včasih to ne gre eno z drugim). Bi ga peljala tudi v šolo. Glede dlake in nege mi je vseeno. Samo da ga ne rabim peljati k frizerju! :)

Saj vem, da je nemogoče tako kar svetovati... meni je npr. beagle zelo všeč, vem pa da se psa ne izbira samo na podlagi videza. Tudi karakterno mi je všeč, ne vem pa kako je glede teh njegovih "pobegov" in trme. Sem brala raznorazne zgodbice na forumih, kako so beagle-e vrnili, ker so bili izredno neposlušni, nagajivi, so bežali, delali škodo... No jaz psa ne bom vrnila, da smo si na jasnem, bi pa prosila koga, ki morda ima beagle-a, če mi lahko malo svetuje. Sem pa pripravljena z njim delati in vse to. Prosila bi tudi za priporočilo kje beagle-a kupiti, v primeru, da se odločim.

Naslednji pes, ki mi je zelo všeč, je beauceron, tako po videzu kot tudi po karakterju. Beauceron bi se po mojem bolje obnesel kot čuvaj od beagle-a :) :), saj zgleda precej strašen :) Me pa malo skrbi, ker sem popoln začetnik, nikoli nisem imela psa, da ne bi šlo kaj narobe. Pač je vseeno velik in močan pes. Čeprav povsod piše, da je izjemno prijazen, nežen, neagresiven, me malo skrbi, če morda to ni prevelik zalogaj za začetnika. V smislu, da ga ne bi mogla obvladati ali kaj takega... Kaj menite?

Zelo zelo vam bom hvaležna za mnenja, prosim predlagajte tudi druge pasme, ki so vam všeč in ki bi po vašem mnenju bile primerne zame kot začetnico? Samo to še povem, da nočem majhnega psa tipa čivava, maltežan, pomeranec, pudeljček in podobno, prav tako ne potencialno "nevarnih" pasem tipa pitbull, mastif, cane corso, doga, in podobno. Saj vem, da je vsak pes lahko potencialno nevaren, ampak upam, da ste razumeli kakšnih psov ne želim. No všeč mi je tudi whippet, ptičar, labradorec,... Prosim prosim za pomoč! :) Rada bi namreč res dobro premislila in slišala različna mnenja preden se odločim za psa. Saj konec koncev bo z nami kar precej časa :)



Asja

  • *
    • Prispevkov: 160
    • Točke: 1
Odgovori #1 : 10 Maj 2016, 13:15:59
Pravijo, da je za začetnika najboljši labradorec ali zlati prinašalec.

Beagli so baje (da ne bom izpadla preveč učeno, ker nisem) zakomplicirani, samosvoji psi z izrazitim lovskim nagonom. Si se pripravljena spopadati s tem - ker v šoli te vsega ne morejo naučiti in nagonov ne odpravljajo, temveč zgolj učijo osnovne poslušnosti.



Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #2 : 10 Maj 2016, 13:23:36
Hvala Asja. Ja, saj to sem tudi sama slišala za beagle-e, zato pa sem tudi v dvomih. Pripravljena sem se spopadati z marsičem, ne želim pa seveda zgubiti vseh živcev. No labradorec in zlati prinašalec sta mi tudi zelo všeč, tudi to je opcija.



Asja

  • *
    • Prispevkov: 160
    • Točke: 1
Odgovori #3 : 10 Maj 2016, 13:29:30
A iz zavetišča pa ne bi posvojila kakega mešanca, ki čaka na dom?



Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #4 : 10 Maj 2016, 13:52:49
Tudi bi, če bi bil kak mladiček. Moj fant je bolj proti temu, ker misli, da naj bi tisti psi imeli neke vedenjske motnje. S čimer se jaz absolutno ne strinjam, samo pač morava se zmenit glede tega, tako da se bova strinjala. A veš ti slučajno za kakega takega mladička, ki ga oddajajo?



Asja

  • *
    • Prispevkov: 160
    • Točke: 1
Odgovori #5 : 10 Maj 2016, 13:55:41
Tudi bi, če bi bil kak mladiček. Moj fant je bolj proti temu, ker misli, da naj bi tisti psi imeli neke vedenjske motnje. S čimer se jaz absolutno ne strinjam, samo pač morava se zmenit glede tega, tako da se bova strinjala. A veš ti slučajno za kakega takega mladička, ki ga oddajajo?

Vedenjske motnje imajo lahko tudi čistokrvni psi z rodovnikom in ne vem kakšnim poreklom, če se jih od začetka ne vzgaja pravilno. Vsakemu psu, zavetiščnemu ali ne, je treba v štartu postaviti pravila in omejitve, biti dosleden, ga šolati in socializirati. Če ne lahko pobezlja še tako rodovniški labradorec.

Ne vem za nikogar, ki bi oddajal pse. Osebno imam psico iz zavetišča in če bi se še enkrat odločala za psa (oz. ko se bom), bom šla spet ponj v zavetišče. ;)




Asja

  • *
    • Prispevkov: 160
    • Točke: 1
Odgovori #6 : 10 Maj 2016, 13:56:40
Sicer pa, če je tvoj fant tako nesiguren in če boš šla vseeno pogledat v zavetišče, lahko s seboj vzameš tudi kakšnega pasjega strokovnjaka, ki zna morda na licu mesta oceniti karakter psa ali njegov potencial.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #7 : 10 Maj 2016, 14:38:33
Všeč so ti silno različni psi.
bigli so prijazni, družabni, z ustrezno vzgojo in šolanjem tudi dovolj ubogljivi, razen tam, kjer lahko naletijo na divjad - po naravi so pač goniči. Čuvaji niso, znajo pa dovolj dobro lajat. Če vam ni odveč imeti psa tam, kjer je možno da naleti na divjad privezanega, potem so od vseh naštetih možnosti še najboljša izbira.
Bauceron pes, ki potrebuje zelo dosledno vzgojo, dosledno šolanje. Glede na trmo, teritorialnost, hitre reakcije in moč ga neizkušenim lastnikom ne bi priporočala, razen če si ga izrecno želijo in so pripravljeni z njim resno delat od prvega dneva. . Zaradi naštetih lastnosti sodi v skupino, ki si jo naštela spodaj. (Vsi spodaj našteti psi so izredno nežni in prijazni, kadar so tako vzgojeni)
Labradorci in zlati prinašalci se prodajajo kot najbolj simpl psi pod soncem, super začetniški psi, pa to v bistvu niso, sploh ne samci. Rabijo kar precej gibanja in rabijo zaposlitev. Treba je paziti da ga dobimo iz zdrave vzreje od staršev z dobrim karakterjem, potem pa je treba z njimi orenk delat. Sicer so psi iz dobre vzreje do ljudi prijazni, ni pa samo po sebi umevno, da bodo prijazni tudi do drugih psov. Kadar nimajo dovolj zaposlitve, se ozjemno radi potepajo, če le obstaja najmanjša možnost za pobeg.
Vipet bi znal biti idealna izbira - prijazni, nežni, v stanovanju mirni, zunaj pa živahni, a tudi ta bo šel, če bo zagledal zajca (v tem pogledu je boljši od bigla, ker mora zajca dejansko videti, bigl ga pa izvoha). Nič od čuvaja.
Psi iz zavetišča so loterija, najbolje je vzeti neproblematičnega in prijaznega odraslega psa, ker vsaj približno vidiš kakšen je vizuelno in karakterno (pa še v tem primeru se kdaj kaj pokaže - najpogostejša vedenjska motnja pri zavetiških psih pa je ločitvena tesnoba, ki se jo včasih da odpraviti včasih pa ne in se v zavetišču ne pokaže vedno)

Ptičarje odsvetujem, ker so to delovni psi in brez zelo resne zaposlitve in resnično ogromno gibanja postanejo neobvladljivi in destruktivni.

Še par predlogov: na večji in bolj čuvajski strani bi bilo vredno pogledati bele švicarske ovčarje (so nežnejši in z manj nagona kot nemški ovčarji, treba pa je paziti, da ne dobiš plašnega ali nervoznega mladiča), precej lažje obvladljivi od bavcerona, je pa treba z njimi delati. Od lovskih bi bilo vredno razmisliti tudi o špringer španjelu (večji od kokra, lažje obvladljiv in manj zahteven od večjih ptičarjev, ob primernem šolanju je njegov lovski nagon obvladljiv). Od polarcev bi prišel v poštev (če imate smisel za humor in če se s psom te vrste karakterno ujamete) samojed - zelo prijazen, nežen pes, zna biti trmast, a z zelo zgodnjim učenjem odpoklica in s pravilno (beri prijazno in dosledno) vzgojo in šolnjem dovolj ubogljiv in lepo vodljiv pes. Za obrambo ni, je pa pozoren in zna opozorit na tujca z lajanjem.


Nika

  • *
    • Prispevkov: 2.824
    • Točke: 4
  • Buda
Odgovori #8 : 10 Maj 2016, 14:46:02
Beauceroni so bolj potencialno nevarni kot pasme, ki si jih naštela kot take ;) Zelo zahtevni, ampak če se resno odločiš lahko v sodelovanju z dobrim vzrediteljem in inštruktorjem marsikaj narediš.

Kaj pa planšarski psi - švicar, bernc, apenzeler?



Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #9 : 10 Maj 2016, 15:57:58
Hvala vam ženske, ste mi ogromno pomagale. Lanabela, res hvala za tako obširno razlago. Ja, no potem so bile moje skrbi v zvezi z beauceronom malo upravičene... nisem vedela, da je to tako, da so zelo zahtevni. No, sedaj vem. Tale beli švicarski ovčar zgleda tudi super, tudi špringer španjel, pa tudi samojed. Tudi planšarski psi so mi zelo všeč. Ne vem kako se bom odločila. Morda pa najbolje, da vzamem kar beagle-a, ki si ga od nekdaj želim, pa pač kot ste napisale, se sprijaznim z njegovo naravo in ga nekje v divjini držim na povodcu :) Ah... Kako pa ste se ve odločile za svoje pse? Kaj pa mislite, katera pasma bi bila najbolj primerna, da je čuvaj (torej za zaščito) in obenem prijazen in neagresiven in družinski članček?

Ja, res so mi všeč silno različni psi :), ker se vseeno ne spoznam toliko oz nimam toliko kontakta s psi in so mi večinoma všeč na podlagi videza in obnašanja, kar sem do sedaj pač videla. Zato pa bi rada čim več izvedela in se izobrazila.



Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #10 : 10 Maj 2016, 16:00:54
Kaj pa bokser??



gusarčka★

  • *
    • Prispevkov: 7
    • Točke: 0
Odgovori #11 : 10 Maj 2016, 16:02:13
Beagli so res zelo vredu psi v otroštvu sem ga imela. Če želiš ti napišem še malo več o njemu.
Pasma Beagle je nastala s križanjem Zajčarja in drugih lovskih pasem v Angliji. Prvotno so pasmo vzrejali za lov, kjer se je tudi zelo izkazala in še danes so psi zelo priljubljeni med lovci. Zaradi odličnega voha pa jih imajo zadnje čase tudi za odkrivanje mamil. Za Beagla pravijo, da izgleda kot pomanjšani Foxhound.

 
Karakter in temperament  ::)


To je pes poln energije in se odlično obnese v družini. Veseli so vsakogar, kar pokažejo z mahanjem z repom. So želo živahni, aktivni in zelo energični psi ter so zato odlični spremljevalci otrok. Ta pasma hitro opozori in je zelo temperamentna in nikoli ne kaže znakov agresije ali strahu. Beagle je lahko zelo nagajiv in včasih zelo trmast, zato je potrebno biti pozoren pri druženju s tem drugače zelo ljubečim psom. Imajo zelo svoje vrsten način lajanja, ki spominja na skovikanje sove.

 
Kako se ujame z drugimi živalmi  :P


Ob primerni vzgoji in skupni socializaciji se zelo dobro razume z drugimi ljubljenčki. Paziti je treba le zaradi njihovega lovskega nagona, če živali niso skupaj odraščale oz. se ne razumejo.

 
Kompatibilnost z otroki  :D


Ta pasma se odlično razume z otroki, saj je zelo nežen in prilagodljiv pes. Vendar pa ni idealen družinski ljubljenec, saj ni med najbolj poslušnimi pasmami in raje kot lastniku prisluhne svojemu lovskemu nagonu.

 
Dlaka  :)


Beagle ima kratko, ravno dlako,ki je razmeroma enostavna za nego. Dlaka ob telesu je trda, ne sme biti svilnata ali mehka. Ob dotiku pa je nežna,gladka in elegantna na pogled.

 
Nega  :o


Beagle zahteva dnevno ščetkanje dlake, da odstranimo vso odvečno in odpadno dlako. Brisanje z vlažno krpo bo nadomestilo redno kopanje, priporoča pa se tudi ščetkanje zob. Potrebno je redno čiščenje ušes, saj je pasma nagnjena k vnetju in bolečini v ušesih. Kremplje na tacah je potrebno krajšati, kako pogosto pa je odvisno od okolja v katerem pes živi. Zelo aktivnim psom je potrebno pregledovati tudi insekte in predvsem klope.

 
Zdravstvene težave  8)


Beagle je na splošno precej zdrava in odporna pasma, ki sicer lahko prehaja skozi obdobja bolezni, vendar običajno okreva precej hitro. Nekatere izmed zdravstvenih težav, na katere naj bo lastnik Beagla pozoren so: displazija kolkov, ahondroplazija, težave s hrbtenico, epilepsija, anomalija oči, ki lahko povzroči slepoto, vendar ni progresivna bolezen ter bolezni srca.

 
Vzgoja in trening  ???


So precej samovoljni, zato je potrebna odločna in dosledna vzgoja. Beagle potrebuje jasnega alfa vodjo. Če ga ustrezno izšolamo bo ubogljiv, drugače zna biti njegova ignoranca kar velik problem. Beagli zelo radi ustrežejo sovjim lastnikom in so zelo inteligentni, vendar pa mora biti trening reden in zanimiv, saj hitro izgubijo zanimanje in zbranost. Redno in nežno ravnanje s to živaljo nam prinese ubogljivost, ki jo želimo. Prav tako ima pogosto močan lovski nagon, zato sta šolanje in vzgoja še toliko bolj pomembna. Zaradi odličnega vonja in sledenja le temu, ga je potrebno šolati že v zelo zgodnjih letih, saj se ob vonju živali (zajci, prepelice,..) drugače ne odzivajo. Pri Beaglu, ki mu dovolimo da je on naš gospodar in mu posvečamo premalo časa, bomo imeli težave z grizenjem, lajanjem in ostalim nadležnim vedenjem, ko bo ostal sam oz. ko ne bo nekaj po njegovem okusu. To niso Beaglove lastnosti ampak pomanjkanje treninga in vodenja s strani lastnika psa. Psi niso zahtevni za povprečnega človeka, ampak zahtevajo veliko časa in pri treningu predvsem potrpljenje, doslednost in voljo.

 
Zahtevana aktivnost  ;)


Ker so zelo aktivni in energični psi obožujejo ter potrebujejo dolge in živahne sprehode v naravi. Zaradi zelo močnega lovskega nagona se priporoča sprehajanje na vrvici ali da je na ograjenem dvorišču, drugače ga bomo kaj hitro lahko iskali v okolici. Priporoča se vsaj dva daljša dnevna sprehoda, saj so psi zelo vzdržljivi in včasih deluje kot da so neutrudljivi.

 
Primeren bivalni prostor  :-*


Pasma se prilagaja različnim okoljem in načinom življenja, če ne celo vsem. Najbolje pa se počuti v velikih zagrajenih dvoriščih. V primeru, da je pes v stanovanju, so redni daljši sprehodi še toliko bolj obvezni.

- See more at: http://www.happy-doggy.si/pasme/vse-pasme/59-beagle.html#sthash.oVbe1nEX.dpuf

Ana


gusarčka★

  • *
    • Prispevkov: 7
    • Točke: 0
Odgovori #12 : 10 Maj 2016, 16:10:17
Torej nekaj bi povedala. Če iščeš veliko pasmo je zelo vredu tudi berski planšar, jaz sem bernsko planšarko dobila pred štirimi dnevi in je zelo vredu psica, drugače imam pa še psičko staro pol leta pasme rottwelier pa dva mešanca iz azila. No, še nekaj o bernskem planšarju.
Bernski planšarski pes je izredno zvest, vdan, ljubezniv in prijazen. Odlično se prilagodi kakršnemu koli družinskemu življenju. Ima uravnovešen temperament in nikoli ne kaže znakov agresije. Je zelo socialen in potrebuje veliko človeške pozornosti. Do ljudi je zelo zaščitniški in ljubezniv, dobro se ujame tako z otroki, kot z drugimi živalmi. Presenetljivo, glede na njegovo velikost in zgodovino, pa je ta pes precej lenobne narave. Ker je izredno inteligenten in pripravljen ugajati, ga je relativno preprosto tudi šolati. Z drugimi psi, mačkami in celo manjšimi živalmi v gospodinjstvu se bo odlično ujel in bo do njih nežen, zaščitniški ter ljubezniv. To je odličen družinski pes, saj obožuje ljudi, zlasti otroke. Z otroki vseh starosti bo nežen, toleranten in ljubezniv. Manjše otroke, zgolj zaradi njegove velikosti in teže, ne puščajte z njim brez nadzora, da ne bi prišlo do nenamernih poškodb. Za tako veliko in nekdaj delovno pasmo, je Bernski planšarski pes presenetljivo len. Uživa samo v krajših intervalih aktivnosti preko dneva, kar je lahko prednost za manj aktivne lastnike, ki si želijo velikega psa, ali razočaranje za aktivne ljubitelje Bernskih planšarjev. Temu psu torej zadostuje že nekaj daljših, umirjenih dnevnih sprehodov. Pes bo užival zlasti v vaši družbi, obenem pa bo dobil priložnost, da se nekoliko razgiba na svežem zraku. Doma se lahko poslužujete aktivnosti kot je prinašanje ali vlečenje vrvi, v čemer pa bo Bernski planšarski pes užival predvsem zato, ker to pomeni druženje in pozornost, po kateri tako hrepeni.

 
- See more at: http://www.happy-doggy.si/pasme/vse-pasme/71-bernski-plansarski-pes.html#sthash.6wtdAC2L.dpuf  ;) Čeprav ni ravno res, da so leni moja se sploh ne mora nehati premikat.

 

Ana


Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #13 : 10 Maj 2016, 16:34:31
Sem prebrala sedaj kar nekaj o bernskem planšarju in res zgleda fajn. Lepi so tudi zelo. In videla sem celo, da v psarni v moji bližini v drugi polovici maja pričakujejo leglo :) Beagle pa še vedno ostaja v igri.



Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #14 : 10 Maj 2016, 17:11:25
Sem pa prebrala tudi, da imajo berniji zelo kratko življenjsko dobo, 6 do 8 let... :(



Prue

  • *
    • Prispevkov: 41
    • Točke: 0
Odgovori #15 : 10 Maj 2016, 20:18:58
Napisala si, da ne Pomeranci. Kaj pa večji špici: Volčji špic, Veliki špic? Jaz imam Malega špica in sem se pogovarjala z veliko vzrediteljev Velikih nemških špicev in imajo isti značaj kot manjši le da so večji :) Torej izredno se navežejo na lastnika, se ne potepajo, imajo izredno malo lovskega nagona, se hitro učijo a moraš delati v kratkih intervalih, saj se hitro naveličajo. S hrano kot motivacijo se jih da vse naučiti. So za začetnike, ampak kot vsi psi potrebujejo pravila in omejitve, ker če ne te hitro prinesejo naokrog :) Imajo radi sprehode, ampak če je kdaj dež in se ne gre ven to mirno prespijo. So izredni čuvaji.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #16 : 10 Maj 2016, 20:36:34
Bernci so zdravstveno zelo zahtevna pasma, ena od najbolj prizadetih. Poleg običajnih težav, ki jih imajo vse zelo velike in težke pasme (kolčna in komolčna displazija in druge težave s sklepi in kostmi) pri pasmi obstaja velika nagnjenost k raku, zlasti k sarkocitomu, ki je deden in je neozdravljiv. Poleg tega so izredno občutljivi za erlihiozo in predvsem za borelijo - medtem ko je te bolezni pri ostalih psih mogoče zelo uspešno zdraviti, če jih odkrijemo dovolj zgodaj, pa pri berncih zdravljenje večinoma ni uspešno in zaradi borelijoze večinoma poginejo. Pogosta so tudi kožna vnetja in vnetja ušes.
Bernci so večinoma sicer res zelo prijazni, vendar imajo svojo pamet in šolanje in ni ravno preprosto - podobno kot za pastirske (ne ovčarske) pasme.
Če nimate izrazito velike želje po zelo velikih in težkih psih splošno bi svetovala nekoliko manjše pasme (tam nekje do višine cca 60cm), ker je za večje načeloma krajša življenska doba in več zdravstvenih težav, tudi pri odraščanju je treba bolj paziti na pravilno (ne prehitro) rast. Od švicarskih pasem recimo apenzeler.

Pri biglu pa moramo računati na to da je gonič. Lahko si predstavljaš, da ima gumb ON in OFF. Dobro vzgojen in šolan bigl je v ON modu idealen pes, ubogljiv in poslušen. Ko zavoha zajca pa gre v OFF mode, ko ne glede na šolanje ne sliši nič. Gre za zajcem in pride nazaj šele, ko mu ta uide oziroma se prirojen program odvrti do konca (če vidiš nesrečnega človečla s fleksijem v roki ki nestrpno postopa ob robu koruznega polja, v 99% čaka bigla. . Gre sicer tudi za ptiči (fazan, prepelica..) ampak to ni tak problem, ker odletijo.

Zdej praviš da bi imela obrambnega psa, ki pa ne bi bil agresiven,. to ne gre skupaj, obramben pes po defoju mora biti oster, ne sme biti zaupljiv do tujcev in prijazen do vsakega. Mora biti sposoben napadalca tudi zgrabiti.  Vendar redko kdo resnično rabi obrambnega psa. Take pse načeloma iščemo med službenimi pasmami (nemški ovčar, belgijski ovčar, rotvajler, tudi bavceron, tudi kašen nadarjen bokser in mogoče še doberman, čeprav so ti zdajšnji praktično neuporabni) Taki psi zahtevajo zelo dobro šolanje in so neprimerni za vse, razen za tiste, ki z njimi ali tekmujejo ali pa jih uporabljajo v službene namene.

Druga stvar so čuvaji, za te je pomembno samo, da na tujca opozorijo - torej morajo biti čuječi in morajo lajati. To pa je večina pasem o katerih smo govorili, tudi bigl.

Veliki špic je ok pes, vzeti moraš v zakup, da zelo veliko lajajo in da je nega dlake precej zahtevna. Je pa veliki špic še vedno majhen pes - 40 - 45cm, kar je samo za spoznanje več kot koker španjel. Volčji špic je večji, vendar je za vzgojo nekoliko zahtevnejšo in zna biti tudi agresiven.


diva1

  • *
    • Prispevkov: 532
    • Točke: 0
Odgovori #17 : 10 Maj 2016, 20:41:34
Ej, moja draga "turistka", vidim, da te (še vedno) mika beagle.

Jaz "navijam" za angleže - špringer ali koker španjel, hi hi..
Ja, pri nas doma so kokri že skoraj 4 desetletja. Tako, da sem "pristranska" :P

Kakorkoli se boš odločila, ti želim, da postaneš čimprej srečna lastnica kužka.

Aja, pa ne pozabi javiti, kako si se odločila.



Prue

  • *
    • Prispevkov: 41
    • Točke: 0
Odgovori #18 : 10 Maj 2016, 21:30:52
Veliki špic je ok pes, vzeti moraš v zakup, da zelo veliko lajajo in da je nega dlake precej zahtevna. Je pa veliki špic še vedno majhen pes - 40 - 45cm, kar je samo za spoznanje več kot koker španjel. Volčji špic je večji, vendar je za vzgojo nekoliko zahtevnejšo in zna biti tudi agresiven.
Veliki špici so visoki 42-50, Volčji pa 43-55. Je res da niso veliki psa, dlaka da še par cm :D. Meni se nega ne zdi zahtevna, pač česanje enkrat na teden. Nisem pa vedela da je volčji zahtevnejši, moram še kakšnega vzreditelja kontaktirati :)

Aja kaj pa Islandski špic oz.ovčar? No tile tudi niso veliki psi, imajo pa zanimiv značaj :)



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #19 : 10 Maj 2016, 22:43:55
Ja maš prav. 46 +-4 cm.
Volčji špici, ki sem jih poznala, so bili precej zoprni do drugih psov, en je tudi ugriznil človeka, pa se je lastnik veliko ukvarjal z njim. Seveda se jih da lepo vzgojiti, niso pa prijazni po naravi, tako kot kakšni bigli ali vipeti.
Dlaka se mi zdi zahtevna za nego, ker se pri svetlih barvah umaže in jih je treba kopati (možno tudi, da sem videla samo take s slabo kvaliteto dlake), ni pa seveda tako zahtena nega kot pri kakšnih bobtailih in podobnih.
Na splošno je celotna skupina špicev zelo zanimiva, če je nekomu tak tip psa karakterno in po zunanjosti všeč. Meni so zelo.
Islandskih špicev ne poznam drugače kot iz knjig, nisem delala še z nobenim, vem pa, da so izjemno glasni, selekcionirani na lajanje - islandci naj bi vsako leto med njimi izbirali kralja lajanja. Lahko pa potrdim, da so zelo prijetni in prijazni laponski psi. Vendar so to pri nas zelo redke pasme, pri nas ni legel in bodoči lastniki bi jih težko v živo spoznali pred nakupom. Če bi šli med redke pasme, bi se našlo še marsikaj primernega, a se mi zdi, da se je v primeru, ko želje obsegajo tako zelo različne pasme bolj pametno držat se bolj znanih pasem, ki se jih lahko vidi v živo v njihovih domovih, ne samo občasno kakšnega na razstavi. Ker šele potem, ko psa spoznaš v živo, ko vidiš več predstavnikov pasme, se pogovoriš z lastniki, se mogoče pridružiš lastnikom med sprehodom...vidiš ali se s takim tipom psa ujameš ali ne. Psa po knjigah pač ne izbiraš. Tam so itak vsi zvesti, inteligentni....


JennyK

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 1
Odgovori #20 : 11 Maj 2016, 06:34:11
Na podlagi prebranega sta se mi utrnili 2 pasmi, ki bi ti znali biti všeč in imata precej značilnosti, ki si jih navedla kot prioritete: in sicer shapendoes (ovčji koder), ter lagotto romagnolo.
Meni sta ti dve pasmi zelo všeč. Psi niso "žepne izvedbe", prav veliki pa tudi ne. Odpoklic je pri obeh pasmah (ob dosledni vzgoji) ok; po mojem tudi kadar je v bližini jelenjad. Sta zdravi pasmi. Bistri, učljivi. Pri lagottih je dlaka hipoalergena in ne izpada.
Vsekakor pa -v primeru, da bi prišla kakšna od pasem v poštev- ti polagam na srce, da stopiš do kakšnega vzreditelja, ki ti bo najbolje svetoval. Vem, da v SLO obstajajo (kvalitetni!) vzreditelji obeh pasem.
Pa še moje osebno mnenje: tudi sama bi se v primeru, da iščem specifične karakteristike odločila za pasemskega psa, vzrejenih s strani odgovornega vzreditelja. Zavetiščniki so lahko čisto super kužki, a vseeno menim, da si pri pasemskem mladiču lahko bolj prepričan o -vsaj grobih- karakteristikah pasme. Pa nimam resnično NIČ proti kužkom iz zavetišča! Vendar menim, da je rodovniški mladič bolj sigurna izbira.



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #21 : 11 Maj 2016, 07:19:49
Zavetiščarji in ostali psi, ki se oddajajo, te znajo presenetit s kakim vedenjem, navadami etc. Če to vzameš v zakup in se ti ne bo problem prilagodit psu in iskati rešitve izven okvirov potem je Ok izbira.

Če pa imaš določene želje, karakteristike, ki so ti všeč-najdi pasmo in poišči odgovornega vzreditelja. In nadaljuj z vzgojo etc.

In obramben pes je oster. Ni prijazen in priljuden. Lahko se njegovo vedenje zamaskira z odličnim vodenjem, sicer pa obramben pes ni družinski pes v tipičnem pomenu besede in moraš biti zelo dosleden in pozoren na okolico in s psom veliko delat, usmirjat.

Kaj pa kratkodlaki škotski ovčar? Opozoriti bi že znal...glede divjadi in mačkovja etc...pa, katerakoli pasma ti lahko preganja, najhujši so hrti, goniči, polarci tudi ostali lovski psi. Ogromno enega dela, usmirjanja nagonov, dela na samokontroli. Zna bit, da se doseže, da je pe slahko spuščen, ampak samo kadar dela s tabo v polnem žaru, za obični sprehod-pa štrik. In nikoli in nikdar, pod nobenim pogojem, nobenega psa, ne puščat samega izven dobro ograjenega dvorišča.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


mamarozi

  • *
    • Prispevkov: 182
    • Točke: 0
Odgovori #22 : 11 Maj 2016, 16:15:55
Jaz sem imela volčjega špica, oz. starši. Ga absolutno odsvetujem za prvega psa.



xmark9x

  • *
    • Prispevkov: 140
    • Točke: 0
Odgovori #23 : 12 Maj 2016, 03:13:29
Samo na obisk v zavetišče pojdi, se boš v hipu odločila  :P



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #24 : 12 Maj 2016, 07:23:09
To je mnogokrat najslabša možna poteza. Posvajat in kupovat je treba z glavo in ne zaradi tega, ker se ti kaka žival smili. Da ni potem ponovnega oddajanja psa in vračanja, ker ups, ima ločitveno tesnobo etc.


http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #25 : 12 Maj 2016, 09:33:50
Najlepša hvala vsem za pomoč in nasvete, ste mi res veliko pomagali. Se pa nisem še odločila. Nekako odstopam od beagla, ker se bojim, da so morda res preveč trmasti, no vsaj kolikor sem prebrala na forumih. Saj se zavedam, da bo vsak pes lahko svojeglav, ampak če je to prav značilno za pasmo, zakaj bi izzivala. Je res zelo lep in simpatičen, ampak .... Priznam, da nisem preveč aktiven tip človeka in bi mi verjetno vseeno bolj ustrezala bolj umirjena pasma.  Glede na to, da bi v prihodnosti pes moral nekaj časa na dan preživeti tudi sam, ne vem, če se bo pri beagle-u to obneslo...

Vse te pasme, ki ste jih naštele, so zelo lepe in simpatične. Zelo mi je všeč kratkodlaki škotski ovčar in pa whippet še vedno. Zanimivo, še do nedolgo nazaj mi whippeti sploh niso bili všeč - po videzu, drugega nisem vedela. No, in sem pred cca 2 tedni spoznala enega simpatičnega whippeta in se mi je tako prikupil s svojo simpatičnostjo, nežnostjo in prijaznostjo, da sem se kar zaljubila in začela razmišljati, da bi imela whippeta. :)



Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #26 : 12 Maj 2016, 09:42:31
No, po opisih sodeč, bi tale škotski ovčar bil popoln zame. :) Če seveda drži:

Primeren za: začetnike
Idealen lastnik: fizično aktiven človek (športnik), družine z majhnimi otroki
Opis/splošno: Prvotna domovina je Škotska, kamor so jih v 5. stoletju prinesli iz Rimskega imperija. Sodobna zgodovina Škotskega ovčarja pa se je začela v času vladanja kraljice Viktorije, ki se je takrat začela zanimati za ovčarske pse in je na gradu Balamoral na Škotskem kupila nekaj psov za svojo psarno. Tako se je začela oblikovati pasma kot jo poznamo danes. Škotski ovčar je bil predvsem ovčarski pes, šele kasneje so ga spoznali tudi kot družinskega prijatelja.
Karakter in temperament: Škotski ovčarji so energični, igrivi, senzibilni, prijazni, zvesti in jih je preprosto trenirati. To so izredno inteligentne živali, ki obožujejo človeško družbo. Radi so s svojo družino. Niso agresivni, kljub temu pa niso zaupljivi do ljudi, ki jih ne poznajo. So izredno inteligentni, vendar pri učenju ne smemo uporabljati nobene sile. Za pse čuvaje so mnogo preveč prijazni, vendar bodo z lajanjem vselej opozorili na prihod neznancev. Pasma je primerna za vse aktivne ljudi, ki uživajo v tesnem sobivanju s svojim psom, uživajo na sprehodih po naravi, se želijo preizkusiti v določenih kinoloških panogah in si želijo aktivnega ter vsestranskega spremljevalca. Zaradi svoje neproblematične narave so primerni tudi za začetnike in družine z otroki.
Kompatibilnost z otroki: Odlično se razumejo z otroki vseh starosti. Čeprav bo do otrok nežen in zaščitniški, pa mlajše otroke v družbi psa vselej nadzirajte.
Vzgoja in trening: Ni jih težko vzgojiti in so izredno poslušni. To so naravni ovčarji, ki že kot mladički občutijo potrebo po zganjanju, poskušalo bodo celo ljudi spraviti v skupino, česar jih moramo odvaditi. Priporočljiva je zgodnja socializacija, predvsem zato, da se bo kuža razumel dobro tudi s tujci. Zelo so predani svojim lastnikom, zato jih je izredno enostavno vzgojit. Pri vzgoji je nujno, da se uporablja nežen pristop in pozitivno motivacijo. Zavračajo pa sodelovanje, če se z njimi grobo ravna. Dobri so v agilityu, poslušnosti in ovčarskih dejavnostih.
Zahtevana aktivnost: Dolgi dnevni sprehodi ali tek so nujno potrebni, ker je to zelo energičen pes, ki se ne utrudi zlahka. Najboljše je, če imajo ograjeno dvorišče, saj za uravnovešen značaj in fizično kondicij potrebujejo dovolj gibanja. V tem primeru zadostujejo tudi manj dolgi sprehodi. Udejstvovanje v različnih športnih aktivnostih, možnost prostega gibanja v naravi in igre z družino mu bodo v veliko veselje. Ker so to zelo inteligentni psi potrebujejo tudi mentalno zaposlitev (mentalno stimulacijo), zato so pasji športi, šolanje in vse druge oblike aktivnosti, kjer lahko zaposlijo svoje možgančke, zelo dobrodošle.
Primeren bivalni prostor: Dobro se počuti v mestu in na vasi. Lahko živi v stanovanju, še bolje pa se bo počutil v hiši in živel tudi zunaj, kjer bo lahko nemoteno tekal po varno ograjenem dvorišču.

Vir: www.happy-doggy.si

Pe še zelo lep in simpatičen je.



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #27 : 12 Maj 2016, 09:45:24
en odrasel samec, kratkoldaki škot išče dom. Imaš na ZS več info.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


Iurist

  • *
    • Prispevkov: 12
    • Točke: 0
Odgovori #28 : 12 Maj 2016, 10:30:54
Hvala čara. Bom premislila tudi o tem. Sicer pa, sem malo brskala in nisem nič zasledila, da bi pri nas sploh kdo vzrejal in prodajal kratkodlake škotske ovčarje? Ali morda veste kaj več o tem? Najraje bi imela tribarvnega, ni pa to bistveno. Našla sem edino dolgodlake...



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #29 : 12 Maj 2016, 11:41:55
Kratkodlaki so bolj prvobitni od dolgodlakih, so boljši za delo, ki so mu bili namenjeni - dolgodlaki so delovne sposobnisti v veliki meri izgubili. Kratkodlakih je malo in v njihovi domovini jih smatrajo za ogroženo pasmo. Pri nas jih nekaj je, imamo eno psarno (mislim da jo ima Lea Bohinec), a imajo malo legel.
Ta pasma ima eno samo slabo lastnost - zelo težko jih je dobiti. Če so vam je všeč in če ga lahko dobite, go for it.
Pri dolgodlakih je seveda več dela z dlako, paziti je treba, da ga dobimo iz zdrave vzreje (kar velja sicer za vse pasme).
Spodnji opis je sicer malce idealiziran, šolanje vendarle ni tako skrajno lahko, ker so občutljivi, zamerljivi  in veliko je takih med njimi, ki se jim ne ljubi ravno...tako da je kar treba obvladat pozitiven pristop in se potrudit z motivacijo.
Prednost kratkodlakega je v tem, da je ostal delovna pasma, je bolj robusten, medtem ko je dolgodlaki delal razstavno kariero, kjer je šla selekcija v lep kožuh in eleganco (beri nežna zgradba, zaradi katere lažje pride do zlomov kosti) .