Pridobi si 10% popust v spletni trgovini Pasji.Net X Hočem Kupon

Nujna pomoč pri vzgoji psa

Galadriel88 · 5886

Galadriel88

  • *
    • Prispevkov: 8
    • Točke: 0
: 29 Avgust 2017, 09:30:43
Živjo,
Doma imamo 1 leto in pol starega labradorca. Pri 4 mesecih smo začeli s šolo Alfakan in opravili 2 stopnji. Šola temelji na hranjenju z roke..torej-če ne dela, ne dobi hrane. Za nekatere pse je ta princip pač vredu, naš pa po pol leta ni naredil te povezave, da hrana pomeni nagrada za njegovo delo. On pač tisto sekundo naredi kar mu rečeš (pa še to samo včasih), da dobi hrano, potem pa naprej po svoje. Tako da mislim, da to ni način zanj.
Največji problem je v tem, da vleče kot nor. Ima 35kg in še raste in ga ne moremo zadržati. Ko se odloči da bo stekel h kakšenmu psu, ga lahko samo spustimo ker ni variante da ga zadržimo.
Ampak moram povedat, da smo bili ZELO dosledni pri postavljanju pravil in mej. Učili smo ga najprej doma, brez motečih elementov, nato počasi v kratkih intervalih na sprehodu doma itd. Delali smo s priboljški, surovim mesom, kruhom,...nič. ker je labradorec, ga peljemo plavat, imamo posebno igračko ki mu jo skrivamo na parceli, da jo lahko išče (delo z nosom), pa še vedno ni dovolj. Je nenormalno hiperaktiven in celo živčen pes. Takšen karakter pač ima.
Naj napišem par večjih težav, ki jim imamo:
-nenormalno vlečenje (tudi na haltiju)
-namerno zaletavanje v nas ko smo na parceli (podrl je mamo, da se je poškodovala in 1 letno nečakinjo že večkrat)
-grizenje, ko ga hočemo prijeti za ovratnico (v igri)
-jemanje naših stvari po hiši (vse kar najde)
-je v stanju konstantne igre (ne ve kdaj nas jemati resno)
-skos hodi za nami po stanovanju. Če kihnem, prileti zraven, če globoko zadiham, prileti zraven.
Naj povem, da imamo doma kletko v kateri spi in gre včasih tudi čez dan počivat (to smo ga dobro naučili). Tudi v avtu je priden.

Skratka, mislim da sem dovolj dobro opisala naše probleme. Preden dobim odgovore, da nismo dovolj odločni, pa bi rada napisala, da smo zelo odločni in dosledni. Trudimo se po najboljših močeh ampak očitno potrebujemo drugačen pristop.
Smo pa imeli že 2 psa (oba pudlja), ki sta bila IZREDNO dojemljiva in sta nas spoštovala.

Prosim za nasvete, ker s težkim srcem priznavam, da so mi najini sprehodi postali muka. Rada pa bi uživala, ker je res najbolj prijazen, ljubezniv pes na tem svetu.
Hvala!!!



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #1 : 29 Avgust 2017, 09:59:17
Iz kod ste?

Opcija bi bila Anita Gosnik-Puppyland Celje, v LJ je Katja Rant-Sedi 5, City Dog-Alenka Spazzapan, Pes in Pol-Nuša Pečnik.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #2 : 29 Avgust 2017, 10:04:28
Pa ste prepričani, da imate labradorca  :D?
Smejem se zato, ker imam doma dva avstralca   ::).
Saj boš dobila res veliko koristnih nasvetov, jaz ti lahko napišem le, da se z vzgojo s hranjenjem iz roke ne strinjam (pa imam pse že skoraj 40 let), morda sem le malo "zastarela".
Zame je to zdrav in vesel pes, drugačnega si ne bi želela, od vsega naštetega bi me motilo le vlečenje na povodcu.




čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #3 : 29 Avgust 2017, 11:37:16
Hranjenje iz roke....zdaj, hrana je lahko odlična nagrada, posebno kadar nagrajujemo umirjeno vedenje, kadar je pes ješč, ga igrače ne zanimajo, v začetni fazi...Potem se hrano ukinja....Tudi sama sem nekaj časa ogromno, skoraj vse dala iz roke. Zakaj? Ker sem imela zelo naporno psico, ki je reagirala na vse in tekom nasprotnega pogojevanja se je porabilo OGROMNO hrane, tega je sčasoma vedno manj-hranjenja iz roke in vedno več sklede, ker s pravilnim načinom in variabelnim nagrajevanjem prideš do točke, ko hrana ni več potrebna. Sama še vedno uporabim hrano za treninge, kakšen trik. Ampak tega je vse skupaj morda 10% v celem dnevu in ne delam prav vsaki dan.

Ne bi pa nikoli mladička v celoti hranila iz roke-vse obroke, ker postanejo absolutno preveliki požeruhi. Psi so srečnejši, če so 1x v dnevu siti. (sama dajem 2 obroka, manjšizjutraj, večji zvečer).

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #4 : 29 Avgust 2017, 14:21:23
Kaj naj rečem...tipičen labradorec, ki je premalo zaposlen.


Galadriel88

  • *
    • Prispevkov: 8
    • Točke: 0
Odgovori #5 : 29 Avgust 2017, 16:32:32
Kaj naj rečem...tipičen labradorec, ki je premalo zaposlen.

Zivjo,
Na sprehodu je 3x na dan (po 30 minut, vcasih vec), cez dan 1 uro dela z nosom in mecemo mu frizbi ali pa ga peljemo v Iski vinthar plavat. Ne vem kako je lahko potem premalo zaposlen....imamo tudi sluzbe in se ne morem 24ur z njim ukvarjat. Stavim pa, da se veliko ljudi s svojimi psi ukvarja VELIKO manj kakor se mi z nasim. Vsaj to vem.



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #6 : 29 Avgust 2017, 17:55:42
Prve dve leti življenja s psom, si razporedim 4 urno ukvarjanje tekom dneva. Pa to ni samo gibanje in delo. Je tudi učenje počivanje, umirjanje psa, vse splošna vzgoja, usmirjanje vedenja v nekaj želenega-skakanje na ljudi preprečim s povodcem, skakanje name naučim na besedo in uporabim kot nagrado... Ergo vaja ležanja na postli, deki, masaža in mentalna zaposlitev (delo z nosom recimo, hrana v tehle inteligentnih igračah oz. iskanje igrače.

Za vlečenje imam pa jaz metodo dvojnega pripenjanja ali pa posebno oprsnico, ki ima možnost pripenjanja spredaj + ovratnica ali ovratnica+ halti In menjava smeri vsakič, ko je povodec napet. Sorry kdor vleče, pri meni pač ne pride do želene točke.

Če bi se moj pes zaletaval-bi bil na povodcu in se učil primernega gibanja ob zaletavanju pa na time out stran od ljudi.

Prinašanje delate? Mislim, da bi ta pes dosti bolj "padel dol", če bi šli k lovcem in bi pes prinašal mrtve ptice, tudi iz vode.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


bazilika

  • *
    • Prispevkov: 54
    • Točke: 0
Odgovori #7 : 29 Avgust 2017, 19:17:04
Živjo Galadriel, jaz bi te še malo preobložila z vprašanji.
Kako pa ste zaključili šolanje v Alfakanu? Kakšno je bilo njihovo mnenje o vašem napredku, psu, vašem delu? So vam dali kakšne nasvete za prihodnost? So vas glede česa pograjali ali vam kaj predlagali? Ali ste še kaj, poleg hranjenja iz roke, kar ste omenili, s težavo upoštevali? Tečaji, ki ste jih imeli, so bili skupinski? Opravili ste dve stopnji torej okrog 20-25 ur šolanja. Se vam zdi to veliko? Ste pomislili na to, da bi se zdaj s pubertetnikom udeležili še kakšne šole?

Iz kakšne družine pes prihaja? Kaj počnejo njegovi starši in sorojenci? So aktivni (lovsko, športno, poslušnost, canicross)? Kakšne konstitucije je (bolj delavska ali razstavna linija)?

Po tem, kar ste povedali, jaz ne bi rekla, da pes ni dojel. Rekli ste, da je delal za nagrado, ko te nagrade ni bilo, je delal pač to, kar je bilo njemu povšeči. Meni se to zdi prej znak inteligence, samo neumni delajo, ne da bi imeli kaj od tega. Malo se šalim, a poskusite razmisliti, ali bi lahko imeli s psom kakšne skupine cilje, konjičke. Ne da mu "delate uslugo", ko se ukvarjate z njim, ampak kaj, kar bi tudi vas veselilo.

Kaj ste nasploh pričakovali od psa? Ste želeli čuvaja, spremljevalca, družbo na kavču? Morda boste morali malo prilagoditi svoja pričakovanja ...

Ste pripravljeni uporabljati npr. halti, kot  je rekla že Čara, vsaj kot začasno rešitev proti zaganjanju, vlečenju? Ste pripravljeni psa razgibavati na primer ob kolesu? Ste kaj takega že poskušali? Ima pes tudi kakšne dolgočasne pasje prijatelje? Poleg tistih, ki si jih na sprehodih očitno sam izbere, tako da vas povleče v njihovo smer :) ? (To vlečenje gre spet kar vredu z razlago, da mu je dolgčas, tudi na sprehodu.)

Nihče vam ne očita, da se s psom premalo ukvarjate ali da ga zanemarjate. A žal imate "prekletstvo" aktivnega psa in boste morali reševati težave, ki so lastnikom kavčarjem prihranjene. Kot ste že sami ugotovili, ta pes potrebuje več usmerjanja, igre, dela kot vaša prejšnja psa. Vaš opis obnašanja kaže na to, da je (za njegove potrebe) premalo zaposlen in usmerjen. To ni očitek, je samo izhodišče. To njegovo "nagajanje", skrivanje, odnašanje stvari je lahko preprosto znak dolgčasa. Morda bi potreboval več vaj umirjanja (več iskanja z nosom, manj frizbija in manj prostega norenja, plavanja, divjanja). Povprečen mlad pes ima veliko več energije in si od aktivnosti opomore bistveno hitreje kot ljudje. Tako da z njim težko tekmujete. Zdaj imate z njim uro in pol sprehoda, za enega človeka je to morda veliko, zanj ni in ko boste količino povečali, bo on to še vedno zmogel, trije ljudje pa že težko. Če imate kakega hudga naspidiranca (delavca), si bo prej okvaril okostje kot se umiril ali "imel dovolj". Tako da jaz ne bi vztrajala pri plavanju in norenju tako dolgo, da bo utrujen. Ponavljam Čarin predlog z vprašanjem: Se umiri tudi sicer, ne da bi bil na smrt utrujen? Ga kakšno okolje, situacija umiri?

Kako reagirate, ko naredi kaj neželjenega? Kako izgleda vaša komunikacija s psom, kako mu pomagate, da bo razumel, kaj od njega pričakujete?

Važna je kvaliteta sprehodov. Kako izgledajo sprehodi? Ste pozorni na psa? Je on pozoren na vas? Ga imate na povodcu? Ali menjate lokacije? Se z njim igrate še kaj drugega kot skrivalnice? Ga še učite novih stvari? Ponavljate stare?
Toliko zaenkrat :)



barbara10

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 1.684
    • Točke: 0
  • Moji musketirji in cebelice...
Odgovori #8 : 29 Avgust 2017, 23:05:32
Bolje 15 minut kvalitetne zaposlitve na dan, kot pa ure in ure za psa brezveznih sprehodov (kjer si zabavo isce sam). Ocitno ste vi nekje popolnoma "zgresili" bistvo, tj. odlicno bi bilo, da greste v solo, kjer vas bo nekdo gledal, da bo videl, kaj delate narobe (po mojem psa podkupujete s hrano in ne ucite s hrano oz. psa ne pogojujete). Pa cetudi je to ista sola, kjer ste opravili stvari preko spleta (predvidevam). Eni ljudje rabite-rabimo tecaj na poligonu, kjer nas nekdo popravlja...

Pes ne ve, kaj je vase... boste morali zaceti pospravljati, vsaj dokler ne odraste. Pa dajte mu za bozjo voljo alternativo, ki pa jo lahko nosi okoli!

In pa posvetujte se z vzrediteljem, ki bi moral poznati svoje pse.


*star*

  • *
    • Prispevkov: 1.786
    • Točke: 0
  • Joy of my life ;*
Odgovori #9 : 29 Avgust 2017, 23:54:37
Plus kakšna samokontrola ne bi bila slaba in omejitev psa v stanovanju. :)



Galadriel88

  • *
    • Prispevkov: 8
    • Točke: 0
Odgovori #10 : 30 Avgust 2017, 07:06:19
Prve dve leti življenja s psom, si razporedim 4 urno ukvarjanje tekom dneva. Pa to ni samo gibanje in delo. Je tudi učenje počivanje, umirjanje psa, vse splošna vzgoja, usmirjanje vedenja v nekaj želenega-skakanje na ljudi preprečim s povodcem, skakanje name naučim na besedo in uporabim kot nagrado... Ergo vaja ležanja na postli, deki, masaža in mentalna zaposlitev (delo z nosom recimo, hrana v tehle inteligentnih igračah oz. iskanje igrače.

Za vlečenje imam pa jaz metodo dvojnega pripenjanja ali pa posebno oprsnico, ki ima možnost pripenjanja spredaj + ovratnica ali ovratnica+ halti In menjava smeri vsakič, ko je povodec napet. Sorry kdor vleče, pri meni pač ne pride do želene točke.

Če bi se moj pes zaletaval-bi bil na povodcu in se učil primernega gibanja ob zaletavanju pa na time out stran od ljudi.

Prinašanje delate? Mislim, da bi ta pes dosti bolj "padel dol", če bi šli k lovcem in bi pes prinašal mrtve ptice, tudi iz vode.

Hvala za odgovor! Bomo probali tudi s temi vajami!
Glede vasih nasvetov o vlecenju, pa delamo tocno to, kar ste napisali. Menjavamo oprsnico, halti, povodec, 8m povodec. Pa se vedno ne razume. Sem probala, da vsakic ko povlece se mora vsest in sele ko se umiri greva naprej. Pa ni zapopadel. Hoce samo peiboljsek ko se vsede in potem naprej...:(

Prinasanje ga ucimo s frizbijem...je to tudi ok?



Galadriel88

  • *
    • Prispevkov: 8
    • Točke: 0
Odgovori #11 : 30 Avgust 2017, 07:33:08
Živjo Galadriel, jaz bi te še malo preobložila z vprašanji.
Kako pa ste zaključili šolanje v Alfakanu? Kakšno je bilo njihovo mnenje o vašem napredku, psu, vašem delu? So vam dali kakšne nasvete za prihodnost? So vas glede česa pograjali ali vam kaj predlagali? Ali ste še kaj, poleg hranjenja iz roke, kar ste omenili, s težavo upoštevali? Tečaji, ki ste jih imeli, so bili skupinski? Opravili ste dve stopnji torej okrog 20-25 ur šolanja. Se vam zdi to veliko? Ste pomislili na to, da bi se zdaj s pubertetnikom udeležili še kakšne šole?

Iz kakšne družine pes prihaja? Kaj počnejo njegovi starši in sorojenci? So aktivni (lovsko, športno, poslušnost, canicross)? Kakšne konstitucije je (bolj delavska ali razstavna linija)?

Po tem, kar ste povedali, jaz ne bi rekla, da pes ni dojel. Rekli ste, da je delal za nagrado, ko te nagrade ni bilo, je delal pač to, kar je bilo njemu povšeči. Meni se to zdi prej znak inteligence, samo neumni delajo, ne da bi imeli kaj od tega. Malo se šalim, a poskusite razmisliti, ali bi lahko imeli s psom kakšne skupine cilje, konjičke. Ne da mu "delate uslugo", ko se ukvarjate z njim, ampak kaj, kar bi tudi vas veselilo.

Kaj ste nasploh pričakovali od psa? Ste želeli čuvaja, spremljevalca, družbo na kavču? Morda boste morali malo prilagoditi svoja pričakovanja ...

Ste pripravljeni uporabljati npr. halti, kot  je rekla že Čara, vsaj kot začasno rešitev proti zaganjanju, vlečenju? Ste pripravljeni psa razgibavati na primer ob kolesu? Ste kaj takega že poskušali? Ima pes tudi kakšne dolgočasne pasje prijatelje? Poleg tistih, ki si jih na sprehodih očitno sam izbere, tako da vas povleče v njihovo smer :) ? (To vlečenje gre spet kar vredu z razlago, da mu je dolgčas, tudi na sprehodu.)

Nihče vam ne očita, da se s psom premalo ukvarjate ali da ga zanemarjate. A žal imate "prekletstvo" aktivnega psa in boste morali reševati težave, ki so lastnikom kavčarjem prihranjene. Kot ste že sami ugotovili, ta pes potrebuje več usmerjanja, igre, dela kot vaša prejšnja psa. Vaš opis obnašanja kaže na to, da je (za njegove potrebe) premalo zaposlen in usmerjen. To ni očitek, je samo izhodišče. To njegovo "nagajanje", skrivanje, odnašanje stvari je lahko preprosto znak dolgčasa. Morda bi potreboval več vaj umirjanja (več iskanja z nosom, manj frizbija in manj prostega norenja, plavanja, divjanja). Povprečen mlad pes ima veliko več energije in si od aktivnosti opomore bistveno hitreje kot ljudje. Tako da z njim težko tekmujete. Zdaj imate z njim uro in pol sprehoda, za enega človeka je to morda veliko, zanj ni in ko boste količino povečali, bo on to še vedno zmogel, trije ljudje pa že težko. Če imate kakega hudga naspidiranca (delavca), si bo prej okvaril okostje kot se umiril ali "imel dovolj". Tako da jaz ne bi vztrajala pri plavanju in norenju tako dolgo, da bo utrujen. Ponavljam Čarin predlog z vprašanjem: Se umiri tudi sicer, ne da bi bil na smrt utrujen? Ga kakšno okolje, situacija umiri?

Kako reagirate, ko naredi kaj neželjenega? Kako izgleda vaša komunikacija s psom, kako mu pomagate, da bo razumel, kaj od njega pričakujete?

Važna je kvaliteta sprehodov. Kako izgledajo sprehodi? Ste pozorni na psa? Je on pozoren na vas? Ga imate na povodcu? Ali menjate lokacije? Se z njim igrate še kaj drugega kot skrivalnice? Ga še učite novih stvari? Ponavljate stare?
Toliko zaenkrat :)

Zakljucili smo sicer uspesno ampak je instruktorica rekla, da imamo malo tezavnega psa (velikokrat ni delal ta tecaju). Tecaji so bili samo skupinski ja ampak se psi niso smeli med sabo igrat/vohat. N 3. Stopnjo - torej zadnjo, bi radi sli ampak ne smemo, ker mora biti za 3. Stopnjo pes ze toliko zverziran, da uboga 100% odpoklic in popuscen povodec (dela se v urbanem okolju). Tako, da ne moremo it.

Ko sem jih sprasevala za dodatne nasvete in pomoc, so mi govorili samo, da se ne ukvarjamo s psom in da delamo vse vaje napacno. To me je razkurlo do konca res. Delamo tocno tako kot so nam rekli. Namesto da bi bili fer in mi povedali, da mogoce pa ni njihiv sistem primeren za cisto vsakega psa. Vsak pes je drugacen.

Dona smo kupili na kmetiji..njegova mama je pac tipicen kmecki pes, za oceta pa nevem. Je pa zelo visok labradorec IN mocne konstitucije. Tako da je neka mesanica obojega. Je hiter ko strela in mocen ko hudic :).

Zeleli smo prijaznega, druzinskega in mirnega psa - pac tipicnega labradorca :).

Halti uporabljam ze 4 mesece, pa je zacel kmalu tudi na haltiju vlect. To se mi zdi zelo slabo, ker ni dobro za njegovo hrbtenico....sestra vcasih tece z njem. Imamo pa tudi manjso jadrnico in gre vedno z nami (to mu je super!!). Kopa se veliko (med poletjem/pomlad seveda).

Vem, da ni neumen! :) ravno to je, da je trmast in svojeglav. Osebno sem velika obozevalka cesarja in probavam tudi z njegovimi metodami umiriti psa. Ampak on bi se samo igral. Skos. Ne vem zakaj se vam to slisi tako super, da bi se pes rad konstantno igral...mi smo pac mnenja, da je to zelo utrujajoce. Seveda je se mlad in se mora igrat ampak tezko razlozim kako neverjetno otrocji je.

Glede divjanja, sprehodov....velikokrat se tudi po vecji aktivnosti ne umiri. Sicer lezi na tleh z jezikom do tal ampak cvili in cvili. Kot da mu nekaj manjka. Pa mu dam delo z nosom, pa se vedno ni dovolj. Potem ga pac zapremo v kletko in se scasoma le umiri. Torej ja, ga je potrebno dati v kletko ampak ne razumem zakaj cvili.
Sprehod zgleda tako:
Prvih 50m je na dolgem povodcu, da se umiri. Potem gre na halti in zacnemo z ukazom "zraven". Takrat ga zacnem hranit. Potem so vmes vaje "sedi, poleg, sedi-lezi-sedi, cakaj-pridi, k nogi". Potem pa spet 50m frej na dolgem povodcu. Torej delam v intervalih. Je to ok ali narobe?

Ko naredi kaj narobe, se postavimo ored njega (ce nam prej ne pobegne) in z globokim/mirnim glasom recemo "pridi sem", "sedi". 1x recemo in cakamo. Vcasih mu obrnem hrbet in potem pride (ampak to se mi ne zdi uboganje). Skoraj vedno pa ne pride. Zdaj, ce je naredil kaj hujsega (kot takrat ko je zbil mojo necakinjo in si je skoraj razbila glavo), sem ga ujela s casipisnim papirjem in nalamala po riti. Pa naj se komu zdi to nevem kaksno mucenje...tudi v tropu se volkovi med seboj ravsajo in se spravijo v podrejen polozaj. Tako odreagiramo. In to sem zelela tudi povedat. Ce ga parkrat lopnes s casopisnim papirjem, potem se umiri in uboga. Ampak nikakor ni moja zelja, da bi jaz zdej po ljubljani celo zivljenje hodila z revijo! Ampak ja, to je edini nacin ko ve, da mislimo resno.
Hvala!!



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #12 : 30 Avgust 2017, 08:48:41
Vlečenje-nič se ne rabi vsedat. Vi se preprosto obrnite in zamenjajte smer. In nagradite ohlapen povodec. Obstaja knjiga od Turid Rugaas-My Dog Pulls. What do I do?

Luškan video ima tudi kikopup oz dogmantics.com.

Frizbi-ne. Pojdite do lovcev, da vas naučijo lovskega prinašanja ali do kakega reševalca ipd, ki vas bo naučil aportiranja.

Labradorci imajo kar težko okostje, zato skoki in pristanki pri frizbiju pri tako mladem psu naj ne bodo na sporedu več kot nekajkrat zaporedno, ob primerno ogretem psu in s pravilnim metom, da je pristanek tudi pravilen.

Vzamite kako individualno uro. Sicer pa sem mičken presenečena, kako sta uspešno zaključili 2. stopnjo, sedaj vas pa v 3. ne spustijo? Ni mi jasno. Vsi psi, ki uspešno zaključijo predhoden tečaj ( se pravi naberejo dovolj točk na preizkusu ali kakorkoli) bi morali biti pripravljeni za višjo stopnjo.

Pozanimajte se o masaži psov-kakšen tip masaže pred sprehodom, kakšen po aktivnosti, kakšna masaža za umirjanje. Jaz bi tudi cvilila in bila sitna po dolgem sprehodu, teku, divjanju, ker bi me kakšna mišica znala boleti-raztezanje, ohlajanje, zmernost.

Mlad labradorc je energičen, radi "ritajo" in se zaletijo in so kot torpedo pri pozdravljanju, radi skačejo na ljudi v pozdrav. Tukaj morate pač biti umirjeni, dosledni vi. In psa naučiti, da se prišleke pozdravi z vsemi 4 tacami na tleh in da bodo dobil umirjeno pozornost in pohvalo, ko bodo sami umirjeni. Umik psa ali sebe-kar ustreza v situaciji.

Vaje samokontrole so nujne.


http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


m_tejch

  • *
    • Prispevkov: 674
    • Točke: 12
Odgovori #13 : 30 Avgust 2017, 09:53:30
Iz kod ste?

Opcija bi bila Anita Gosnik-Puppyland Celje, v LJ je Katja Rant-Sedi 5, City Dog-Alenka Spazzapan, Pes in Pol-Nuša Pečnik.

Ker imamo tudi mi težave z vedenjem, bom kar tule vprašala. Kaj pa Za psa, Alja Willenpart? Ima kdo izkušnje? Tudi naš labradorec pri 10 mesecih uhaja izpod nadzora  :-\..



Galadriel88

  • *
    • Prispevkov: 8
    • Točke: 0
Odgovori #14 : 30 Avgust 2017, 10:01:58
Vlečenje-nič se ne rabi vsedat. Vi se preprosto obrnite in zamenjajte smer. In nagradite ohlapen povodec. Obstaja knjiga od Turid Rugaas-My Dog Pulls. What do I do?

Luškan video ima tudi kikopup oz dogmantics.com.

Frizbi-ne. Pojdite do lovcev, da vas naučijo lovskega prinašanja ali do kakega reševalca ipd, ki vas bo naučil aportiranja.

Labradorci imajo kar težko okostje, zato skoki in pristanki pri frizbiju pri tako mladem psu naj ne bodo na sporedu več kot nekajkrat zaporedno, ob primerno ogretem psu in s pravilnim metom, da je pristanek tudi pravilen.

Vzamite kako individualno uro. Sicer pa sem mičken presenečena, kako sta uspešno zaključili 2. stopnjo, sedaj vas pa v 3. ne spustijo? Ni mi jasno. Vsi psi, ki uspešno zaključijo predhoden tečaj ( se pravi naberejo dovolj točk na preizkusu ali kakorkoli) bi morali biti pripravljeni za višjo stopnjo.

Pozanimajte se o masaži psov-kakšen tip masaže pred sprehodom, kakšen po aktivnosti, kakšna masaža za umirjanje. Jaz bi tudi cvilila in bila sitna po dolgem sprehodu, teku, divjanju, ker bi me kakšna mišica znala boleti-raztezanje, ohlajanje, zmernost.

Mlad labradorc je energičen, radi "ritajo" in se zaletijo in so kot torpedo pri pozdravljanju, radi skačejo na ljudi v pozdrav. Tukaj morate pač biti umirjeni, dosledni vi. In psa naučiti, da se prišleke pozdravi z vsemi 4 tacami na tleh in da bodo dobil umirjeno pozornost in pohvalo, ko bodo sami umirjeni. Umik psa ali sebe-kar ustreza v situaciji.

Vaje samokontrole so nujne.

Razmisljamo o terapevtski pasji soli zanj..torej resevalci.
V 3. Stopnjo nam ne pustijo, ker se odvija v strogem centru mesta, kjer je ogromno motenj. Zahtevajo, da pes obvlada odpoklic in hojo na popuscenem povodcu. Pac tako so rekli. Nas pa se v dnevni sobi ne pride na ime.

Seveda mu frizbija ne mecem v zrak! Samo po ravnem in nizko. Je imel ze tako ali tako zelo zgodaj vneto pokostnico ker je zelo hitro rastel, tako da vemo da se tega ne sme delat.

K lovcem ne bomo sli, ker smo vegetarijanci in ne podpiramo taksnih drustev. Sploh pa ne za zabavo in sport. Bomo pa resno razmislili, da bi sli z njem v neko resevalsko solo. Mislim da bi uzival :). Hvala



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #15 : 30 Avgust 2017, 10:53:47
Imate pa lovsko pasmo, vzrejeno za prinašanje perjadi? Ja, to pa ne gre skupaj.:D  roko dam v ogenj, da bo vaš pes najsrečnejši in duševno umirjen, če se ga zaposli za namen, za katerega je ustvarjen. Saj lahko mrtvo ptico z rokavicami prijemate. ;)

Upam, pa da pes je mesnato hrano in ne vegitarijanskega menuja.

Za psa, sem že slišala, ne vem pa koliko so uspešni in kako delajo. Če delajo striktno tako kot Petra, Diegova skrbnica, potem se jaz nanje ne bi obrnila, ker boste po 2 letih še vedno tam kjer ste. Učenje preko izkušenj je fajn, ampak mehak trening (nasprotno pogojevanje, desenzibilizacija, vaje za samokontrolo) bistveno pripomorejo pri sobivanju s psom.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #16 : 30 Avgust 2017, 11:11:29
Prinašalci vadijo s prinosili, ne z mrtvo perjadjo, če to ni potrebno.
Tudi tekme se odvijajo s prinosili.



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #17 : 30 Avgust 2017, 11:49:44
Če pa vidim tudi fotke z racami, fazani in kunci v gobcu. Mrtvimi jasno.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


Galadriel88

  • *
    • Prispevkov: 8
    • Točke: 0
Odgovori #18 : 30 Avgust 2017, 14:52:46
Nevem zakaj bi pes jedel vegetarijansko prehrano, saj je mesojedec po naravi  ;D. Verjamem, da obstajajo tudi drugi sporti kjer prinaša stvari...



bazilika

  • *
    • Prispevkov: 54
    • Točke: 0
Odgovori #19 : 30 Avgust 2017, 15:01:31
Huh Galadriel, veliko informacij si dala, veliko si dobila. Upam, da ti kaj pride prav. Imamo pa različne informacije in pristope, upam, da vzameš, karkoli ti pride prav in ne jemlješ stvari osebno. Malo skačem iz vi na ti, ker ne vem, koliko ljudi se s tem psom želi zares aktivno ukvarjati.

Okolje Najprej, saj to že sama veš, a bom vseeno napisala, morate nadzorovati psa in njegovo okolje. Enoletna nečakinja in živahen pes očitno ne moreta biti brez nadzora (ali sploh) skupaj. Napisala si celo, da jo je že večkrat podrl ... To mi malo na živec stopi. Razumem, ste vajeni bolj nežnih velikih psov z občutkom. Vi takega psa nimate. Če ga fizično ne morete zadržati s pomočjo vrvice, halitja, potem otroka in psa pač prostorsko ločite. Ograja, vrata, boks. Bi rekla, otroka v naročje, a če pes skače tudi po vseh odraslih, ne bo šlo. Mama tudi ne rabi zlomljenega kolka, če ni del ožjega gospodinjstva, naj se psu izogne. Če bi se mama sama zelo rada družila s psom, spet fizično omejiti psa. Ne pravim za vedno, a verjetno si nihče ne želi, da bi psa zaradi kake nesreče oddali. Z vajo, šolanjem boste počasi zgradili odnos in morda sčasoma pripomočkov ne boste potrebovali. A do takrat morate zavarovati najbolj ranljive udeležence. Bo pač kako uro dlje v boksu, če res ne gre drugače, bo preživel.

Šolanje Nekatere stvari v tvojem pisanju mi nekako ne gredo skupaj. Recimo:
- Po eni strani izražaš naklonjenost do CMovih pristopov, korekcij, govoriš o spoštovanju, tropu, podrejenosti. Verjameš, da je psa mogoče "čez noč" pozdraviti? Saj si sama napisala, ni vse za vse primerno. (Se bom raje osredotočila na ta tvoj del pisanja, da ne greva v: Se ti zdijo CMove metode etične? E-ovratnica, cukanje za najbolj občutljivo točko na vratu, zategovanje psa do točke, ko se davi, siljenje že tako prestrašenega psa v položaj, kjer je njegov trebuh izpostavljen? ...)
- Po drugi strani ste šli k Alfakanovcem. Je bila lokacija ugodna? Kaj vas je pritegnilo? Saj jaz nisem pri njih delala tečaja, bila pa sem na parih njihovih izobraževalnih večerih. In njihove metode, mišljenje se od CMovih zelo razlikujejo, vsaj v teoriji pri Juretu&Davidu, tako da mogoče že samo zato ni klapalo.

Ne pravim, da pojdite nazaj k Alfakanovcem. Iz katerega konca Slovenije ste? Ste odrasla oseba, ki si ima pravico izbrati pristop.  Poiščite drugo šolo ali drugega inštruktorja. Nima smisla, da plačujete za nekaj, kar potem niste pripravljeni ali ne morete izvajati. Morda je delo v skupini, v bližini drugih psov, za vašega psa enostavno preveč. Ne boste ga mogli izolirati od sveta v vsakdanu (razen če živite kje res na samem), lahko pa mu ponudite šolanje, kjer drugih psov ne bo. Gotovo so individualne ure dražje, a tako boste lahko moteče elemente dodajali postopoma, vsaj v okviru šolanja. In nekdo se bo posvetil prav vam in cela družina lahko (v določeni meri) sodeluje in se hkrati uči! Bi vam pa svetovala, da se izognete vsem, ki uporabljajo zatezne, e-ovratnice ali celo bodeče ovratnice. Preden se vpišete in zavežete, vprašajte malo po metodah in pripomočkih, ki jih potrebujete.

Žal nimam pojma, kakšni so pogoji in zahteve, da se s psom pridružite reševalcem ali društvu. Se sliši dobro. Vsekakor to pomeni večletno izobraževanje in delo s psom. Vas in ne zgolj psa, da pride do željenega učinka! Niti ne vem, v kakšni meri je to lahko hobij ali v kakšni meri je nekaj, kar vam bo olajšalo vsakdanje življenje s psom. Edini človek, ki ga poznam in ki se ukvarja z reševanjem, dejansko živi in diha za to. Druga znanka ima psa bolj za delo in ko ne dela z njim, je pes v pesjaku, tako da ni zares družinski, bolj delovni/poklicni pes. Bo tudi mene zelo veselilo, če ima kdo kako informacijo več.

Igra Mislim, da se nas večina tu zaveda, da ni isto, ali se navdušeno igra 5 kilski ali 40 kilski pes. Jaz sploh ne pravim, da je fino ali luštno, če to počne ves čas. Še bolj grozno je, da očitno do mimobežnih sprehajalcev prinori ogromen labradorec, ki ste se ga vi trudili zadržati in vam to ni uspelo. Če imajo ti sprehajalci še otroka, dvojna žurka. Taki psi lahko podrejo tudi ogromno dela, ki si ga ti opravil s svojim plašnim/agresivnim psom, ki ga imaš na povodcu. Tako da brez skrbi, nihče ne jemlje stvari zlahka samo zato, ker gre za labradorca in ne za recimo klišejsko pasmo tipa bul.

Ampak ali gre res samo za igro? Vam pomaga to videti kot igro, ker je pes potem pač nevzgojen otrok, ki mora samo odrasti? To je po mojem mnenju zgrešeno. Pes se bo morda malo umiril z leti, s kako kilo preveč (sumim, da je to skrita taktika nekaterih lastnikov :) ), a kakšne hude spremembe čez noč raje ne pričakujte. Niti ne vem, če je to, kar opisujete, za psa sploh igra. Mi doživljamo prenašanje ali prinašanje igrače kot igro, ko je nam zabavna in ko to prostovoljno počnemo kot aktivnost s psom. Ko nam pes odnaša druge "igrače" copate, blazine, denarnice, ključe, obleke, hrano, vrečke, papir ... je pa neubogljiv in otročji in počne bedarije. Zanj je to ravno tako koristna aktivnost in igra še toliko bolj zanimiva, ker ga vi verjetno lovite, kričite in se "zabavate" z njim. Ljudje so bistveno bolj zagreti in energični, ko ima pes v ustih denarnico kot ko ima žogo ali frizbi.

Vprašanje je, če pes razume razliko. Vi ste mu že povedali, da je za vas igre konec. Dobro je, da igre ni konec takrat, ko je on na smrt utrujen, ampak se ravnate po uri ali po sebi. Petra&Diego, Rudit Rugaas (domnevam da tudi Alja, ker dela po RR metodah) so tako proti metanju žog, frizbija. Rudit bi si zaslužila svojo temo, a na kratko so to aktivnosti, ki se jih vznemirjenim psom ne priporoča, ker spodbujajo obsedeno stanje, norenje, vodijo do poškodb, povišanega utripa in dejansko ne odpravljajo stresa ampak ga povečujejo. Moje kmečko razumevanje, odprem drugo temo, če je še ni.

Ko je igre konec, morate psu pomagate razumeti, kaj naj bi zdaj počel. Za kaj je zdaj čas, kaj od njega v tem trenutku pričakujete. Če ga umiri samo kletka in potrebuje četrt ure kletke (pesjak ali boks?), da se umiri, potem ok. Če pride ven in takoj spet v akcijo, ga še enkrat dajte nazaj v boks. Bo tak bolj muzikalen prvi mesec, a vztrajajte. Ali vas skrbi, da psa mučite, če ga daste v boks? Mogoče je dovolj, da ga ignorirate?

In, kot je rekla Barabara, pospravite vse, kar lahko pes prime in odnese: baby/puppy proof vseh prostorov, copati po omarah, cunje tudi, pospravite tudi posteljnino, če ne morete omejiti vhoda v spalnico itn. Če se otroci igrajo na tleh, smo spet pri ločenem prostoru. Ni treba, da se pes prosto sprehaja po celi hiši ali stanovanju. Če večino dneva preživite v kuhinji, poskusite čimbolj olupiti kuhinjo in mu dajte par igrač, ki so njegove. In pohvalite, ko grize, žveči, prenaša naokrog te igrače. Ni treba, da mu jih mečete, morda si to aktivnost pridržite samo za zunaj. Morala bi bolje poznati vaš ritem, stil življenja in urnik, da bi vedela, kako in kaj. Enako bo naredil tudi dober inštruktor, pomaga vam lahko tudi pri oblikovanju okolja.

Smisel Pes si želi delo, cilj, smisel, poslanstvo, igro - kakorkoli temu rečemo. Nekaterim psom je dovolj, da živijo s svojo družino, jih opazujejo, ko kuhajo, se crkljajo z otroki, gledajo televizijo. A če psu to ni dovolj, ga boste težko v to prisilili. To se mi zdi dobro izhodišče, tu morate narediti ta preklop. Morda mu to kdaj bo dovolj, a ne računajte na to! Svoje potrebe, želje, nagone mora pes zadovoljiti in na vas je, da ugotovite, kako jih lahko zadovolji v okviru, ki bo ustrezal tudi vam. Če to izpolni čez nekaj, kar imamo mi za igro (ali delo), potem je to super za oba. Ni, da bi vam hotel iti na živce. Tega ne dela namerno, zato da bi vas spravljal v slabo voljo. In zelo verjetno ni z njim nič narobe. Ne more pa počivati, ker mu še niste zares našli pravega dela, kjer bi lahko tudi z vami lepo sodeloval.

Tu, se mi zdi, ne pridemo skupaj. On se ni odločil za vas, vi ste se odločili za pasmo (ali čistokrvnega brez rodovnika) in prav njega izbrali iz legla. Če vam pomaga, vam lahko rečem, ja, razumem vas, zafrknjeno je imeti psa, ki noče z vami hoditi na upokojenske sprehode in se malo crkljati na kavču. Jaz imam trenutno samo hrčka, tako da globoko sočustvujem s tem, kako pes je vplival, bo vplival in spremenil vaše življenje. Jaz na tako odgovornost in obvezo nisem pripravljena.
Ampak ta pes vas bo marsičesa naučil, kar vas prejšnja dva nista! Delate pač s tem, kar imate, ne kar ste si želeli in kar bi bilo fer, da bi dobili. Mogoče (kar resno dvomim) je vseh ostali 999 labradorcev mirnih ko bubice, ne da bi se kdo kaj posebej ukvarjal z njimi. Vi imate jackpot :).

Pripomočki Jaz iz zavetišč poznam še par oprsnic. Ene se zategnejo psu pod pazduho, druge psa samo zasukajo v drugo smer. A kaki norci hitro pogruntajo, da se da vleči samo pod drugim kotom ali s hojo v rikverc, vstran ... Med tekom s sestro je pes pozoren ali jo tudi vleče v tri krasne, kot njemu paše? Če je pozoren, ali ona kaj dela drugače kot ti?

Ne gre toliko za pripomoček. Ni idealnega pripomočka, ki bi čudežno rešil vaš problem. Poskušajte si izbiti iz glave to misel, da s psom morate narediti 5km v eni uri dvakrat na dan, drugače ne bo miren. Vaš cilj je, da se pes umiri, ne da ga umiri prav določena vrsta, količina aktivnosti! Jemljite ga kot majhnega mladiča, ki se šele uči, kaj ovratnica, oprsnica pomeni. Bosta šla pa samo do konca dvorišča prvih pet dni. Ali pa nikamor in se bosta samo 10krat ustavljala. Bo pač njegova kondicija trpela, vam mora biti glava prednost. Naj malo misli in preračuna, če se mu splača delati po en in en korak v smer kontra njegovi. Naj malo vrti ta zarjavela koleščka, kaj lahko naredi zdaj, ko vas fizično ne more več obvladovati. In ne, ne gresta naprej. In definitivno ne gresta naprej tako, da se vi samo nanj celo pot jezite, ker vas vleče. Zakaj, a da bosta naredila ta enouren sprehod, ki ga potrebuje? Tega on ne potrebuje in njemu je to pač potem sprehod na napeti vrvici in s tvojo zvočno spremljavo "Ne", "Ne vleči", "Nehaj", "Stoj", "Daj no".

Mogoče je še to za vaju preveč in morate iti še dlje nazaj in ostanete na 50m vrvici s tem, da si ti povsem pri miru (če je to varno, da ne bo potem še tebe odnesel s sabo?, kak ograjen prostor bi bil boljši). In morate vzpostaviti stik z njim. In bo težil, ker on bi pač šel prosto lutat, brat časopis, težit sosedom, prečekirat sosedovo psico. In bo protestiral in bo zbegan, ker se je vajina rutina spremenila. Če živite v obljudenem okolju, to verjetno ne bo šlo, si bo hitro našel svojo zaposlitev in lajal na bilo kaj. Kaka ograda s čim manj motnjami pa bi bila morda ok. Ali pa noter, sama v sobi. Ali noter sodeluje z vami ali se umiri, ko nima na voljo stvari za prenašanje? Čaka na vas, da mu ponudite aktivnost ali drema? Bo pač hodil ven samo na wc en mesec. Da boste na mirnem sprehodu pol ure, kjer bosta oba uživala, je cilj, ne hitite preveč. Morate mu postati zanimivi. Ja, saj vem, da se to grozno sliši. Ampak morate res pogruntati nekaj, da bosta vsaj vidva vzpotavila močno vez. O vajah poslušnosti morda razmišljajte bolj kot o trikcih, če psu ta zaposlitev pomaga. Torej ne da vas mora ubogati, ker ste šef in ga boste drugače namahali s papirjem. Mogoče tako dobite poslušnega psa. Mogoče ... Mogoče pa dobite prestrašenega, zbeganega, agresivnega psa, ki dela v strahu pred kaznijo in ki bo na sprehodu definitivno hotel iti čim dlje stran od vas. Tega si verjetno ne želite.

Cviljenje Mogoče ga res kaj matra, kot je Čara rekla. Mogoče samo hoče, da mu vržete frizbi še enkrat in izraža nezadovoljstvo, ker ste pri miru. Ali pa je preprosto vznemirjen. Če ste bili kdaj na agilty tekmi, so nekateri psi pač bolj glasni, ko se dela. Tudi policijski psi določene vaje spremljajo z laježem. Pri delu se to spodbuja, ker si želite naspidiranega, zagretega psa (ne za ceno napak). Če vi nočete, da pride tako daleč, igro pač prekinite prej, se bo tudi on lažje in prej umiril. Znova: Kaj želite od psa?



Nika

  • *
    • Prispevkov: 2.824
    • Točke: 4
  • Buda
Odgovori #20 : 31 Avgust 2017, 07:54:08
Zeleli smo prijaznega, druzinskega in mirnega psa - pac tipicnega labradorca :).

V temle je največji problem. Čisto nerealna pričakovanja kaj labradorec v resnici je. Zadnje kar ti bo rekel poznavalec labradorcev je da so to mirni psi; je pa zelo tipično za njih da se obnašajo kot vaš se. In to niti ne rabi bit v osnovi nevzgojen - mladi labradorci so energijske bombe z zelo malo samokontrole in v stanju neskončne igre. Seveda se jih da fajn zrihtati z vztrajnostjo, doslednostjo in primernim šolanjem/vzgojo, ampak pri enem letu in pol drugače kot da imate doma bika skoraj ne gre. Js bi se raje kot na šole obrnila na lastnike labradorcev, vzreditelje, tekmovalce v prinašanju.., ker imajo ti izkušnje in posebne prijeme kako jih ukrotiti



Galadriel88

  • *
    • Prispevkov: 8
    • Točke: 0
Odgovori #21 : 31 Avgust 2017, 08:19:23
Hvala Bazilika!

Kar se tice necakinje, mame in vseh ostalih ki jih podira...s tamalo imata drugace fenomenalen odnos. Vcasih ona spi na njemu, se skupaj igrata (mirno), skos jo lupcka. Ampak problem je v temu, da nikakor ne moremo predvideti kdaj bo on presel v svoj "stampedo" in zacel divjat kot nor. Cesa taksnega se nisem videla pri psu. Iz cistega miru (zunaj delamo na parceli, vse je mirno), zacne divjat gor in dol, levo desno,...kot da bi se mu nekaj premknilo v mozganih. Skratka, znori. In takrat ni variante da ga ujamemo! Se je butec v tem stanju ze butnil v glavo...ampak saj pravim: vem, da bi ga mogli privezat oz omejit gibanje ampak je cisto priden in miren -do neke tocke! In takrat potem samo dvignemo necakinjo, da opravi svoje. Nevem ali to pocne iz veselja, dolgcasa...ceprac mu ni nikoli dolgcas ko delamo zunaj (smo na vasi na veliki parceli). Skos je z nami, vmes mu skrivamo igracko,...

Ja..pogledala sem vse sezone Cesarja in ja, clovek me je impresioniral. Ocitno sva drugace dojeli njegov pristop. Jaz ga razumem tako, da on pse psihicno nadvlada. Ne fizicno. Tocka pri vratu in rebri je za pse obcutljiva in rahel dotik tam strezne psa, ko zapade v neko fiksacijo. S tem ni tza moje pojme nic narobe. Tudi cloveka je vcasih, ko zapade v nenadzorovano npr agresivno obnasanje, treba zbistrit tako, da mu eno primezes. In tudi e-ovratnico uporablja res redko.kdaj...recimo pri psu, ki na kmetiji kolje zivali (koze, kure,..) in se spravlja na konje. Mislim, da v tako ekstremnih primerih ne popravis pasjega vedenja s priboljski....ampak ja, pasje sole na njehov princip v sloveniji nimamo. Zato smo se pac odlocili za Alfakan. Ampam kot sem rekla, smo res dosledno delali po njihovem sistemu. Pa ocitno ni zanj. Saj ne more biti nek sistem prav za VSE pse na tem svetu. Smo bili pa na parkiriscih, travnikih...tam, kjer ni veliko ljudi (ali pa nobenega). Pritegnilo pa me je to njihovo pogojevanje s hrano. Se mi je zdelo, da bi znalo ucinkovat. Ampak smo par dni nazaj zaceli spet dajat hrano iz sklede in na sprehod jemljemo pasjo salamo kot priboljsek in je rezultat dober. Tako da ocitno je res cisto vseeno kako ga hranim.

Smo pa iz Pijave gorice (naprej od Skofljice). Razmisljamo o pasji soli Bajka..sem prebrala nekaj o njih in pravijo, da so res dobri. Bomo videli. Tudi za resevalni tecaj se moramo zmenit. Najvecji problem pri odlocitvi je pa ta, da sedaj ne vemo ali bo sploh imelo ucinek. Toliko denarja pa spet nimamo, da bi ga v nedogled vlacli po solah. Potem rajsi najdemo nek svoj nacin in ga treniramo doma.

Tezko opisem kako pri njemu zgleda igra. Instruktorica iz Alfakana je sama rekla, da imamo zelo otrocjega psa. Kaj to pomeni...ce mi ukrade copat, grem do njega ampak se mi skrije pod klavir. In potem cakam in cakam. On me pa gleda in se mi smeji :). Potem seveda to ne gre nikamor in ga zvlecem izpod klavirja , mu vzamem copat in recem "fuj!". In on skoci vame (igrivo), me zacne grickat po roki,...skratka igrat se zacne. Ne ve, da tega ne sme. Pa mu res VEDNO vzamemo stvar iz gobca! Uporabljamo vedno isto besedo.
Na kletko se je lepo navadil. Spi v njej in gre vcasih tudi tja pocivat sam od sebe. Ko je res poreden, ga zapremo notr in se mogoce umiri. Ampak ja, hvala bogu ima rad kletko. Ne gre pa noter brez svoje cunjce :D.
S sestro tece zraven in ni problemov. Ocitno mu tek zelo odgovarja in pozabi na vonjave, motnje.

Razmisljamo, da vi mu kupili nahrbtnik, ki ga lahko obtezis. Torej da bi na sprehod nosil npr flaso vode. To se mi zdi dobra ideja..? Se mi zdi, da bi s tem dobil neko.novo zaposlitev na sprehodu. Oprsnico smo opustili, ker z njo vlece pa se 3x bolj! In v tem se popolnoma strinjam s Cesarjem - oprsnica je najslabse kar je, ker je spredaj oes najmocnejsi in oprsnica sprozi njihov prvinski nagon po vlecenju. To je pac cista logika. In ne oprsnici, ga niti moj 110 kilski fant, ki je powerlifter ni zadrzal :D. Tako da smo kupili siroko ovratnico iz blaga in pa halti s kratkim povodcem. Enostavno ne dojame, da mora hoditi zraven cel sprehod. Niti 1 3 metrov ne hodi zraven. Pa dobro ve, kaj pomeni ukaz "zraven", ker tisto sekundo pride zraven in hodi par korakov zraven. Potem pa spet naprej. In to je tisto, cesar ne razumemo in ne znamo popravit. To nam tudi.na Alfakanu niso znali povedat. Rekli so, da naj bu bolj.pogosto dajemo priboljske, da sploh ne bo sel naprej. No, to je zgledalo tako, kot bi ga nekdo cukal naprej-nazaj! :) vzel je en priboljsek, stekel naprej in se takoj vrnil...in tako cel sprehod :).

Kot sem ze povedala, smo se za labradorca odlocili ker naj bi bili mirni psi. Smo imeli energicnega pudlja s katerim amo hodili v gore, tect, kolesarit,...zdaj gresta starsa v penzijo, sestra ima otroka in je dobila sluzbo, jaz studiram v tujini in se potwm s fantom selim v ljubljano. Ampak smo tako kot ste rekla, dobili izjemo :). Ga pa seveda nebi pod nobenim pogojem zamenjala, ker je res najbolj ljubezniv pes. Samo prezivcen in prenaspidiran je za to, kar smo mi nekako pricakovali...in tudi vem, da je ae prakticno mladic, da more dat to skos in mi je popolnoma jasno, da se cez noc ne bo nic spremenilo. Trudili se bomo pac do konca. Ne moremo pa naredit trika, da bi ga malo zredili, ker je hudicek totalno nejesc! :) zbircen je, ne poje veliko, vcasih aploh ne poje. Tako da je res c vseh pogledih izjema.

Hvala, bomo probali it nazaj na osnove. Se strinjam, da je nesmiselno rint naprej, dokler ne obvlada osnov. Definitvno sem pa opazla, da bo pri jjemu potrebna res odlocna in trda vzgoja. Pregovarjanje in neko mencanje pri njemu ne bo obrodilo sadov. Je trmast in te bo pri vsaki stvari hotel pretentat. Tako da je tu stvar neke psihicne nadvlade se mi zdi. Konstantno preverja je so meje in mislim da je treba pri njemu mejo postavit res nizko.

Glede cviljenja sem pa vceraj pogiglala masaze za anksiozne pse in sem ga potem na tak nacin zmasirala. Moram rect, da se je za prvic res umiril! Je tak, da potrebuje ogromno dotika in ocitno mu to odgovarja. Bom se poskusila, ko bo cvilil. Upam da bo to resitev :).

Najlepsa hvala za vase nasvete!!!



Galadriel88

  • *
    • Prispevkov: 8
    • Točke: 0
Odgovori #22 : 31 Avgust 2017, 08:22:32
V temle je največji problem. Čisto nerealna pričakovanja kaj labradorec v resnici je. Zadnje kar ti bo rekel poznavalec labradorcev je da so to mirni psi; je pa zelo tipično za njih da se obnašajo kot vaš se. In to niti ne rabi bit v osnovi nevzgojen - mladi labradorci so energijske bombe z zelo malo samokontrole in v stanju neskončne igre. Seveda se jih da fajn zrihtati z vztrajnostjo, doslednostjo in primernim šolanjem/vzgojo, ampak pri enem letu in pol drugače kot da imate doma bika skoraj ne gre. Js bi se raje kot na šole obrnila na lastnike labradorcev, vzreditelje, tekmovalce v prinašanju.., ker imajo ti izkušnje in posebne prijeme kako jih ukrotiti

Mi smo res sprasevali instruktorje in tudi ljudi, ki imajo labradorce doma. Res je, da so rekli da so temasti ampak nihce pa ni rekel, da so na istem energijskem nivoju kot npr border collie :). Vsekakor so tipicno nagnjeni k pozresnosti in posledicno seveda k lenobi...tako kot je pei ljudeh.



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #23 : 31 Avgust 2017, 09:19:31
Roman Starman-reševalec, lastnik in vzreditelj labradorcev

Cesar Milan nima osnovnega spoštovanja do psov, vidno jih spravi v tako stisko in rdečo cono, zato je pa tudi že večkrat bil ugriznjen. Žal, njegova oddaja  je naredila ogromno škode.  Ko on izjavi "calm, relaxed, submisive" je pes samo izzžet energije, zraven pa kaže vse znake stiske, miritvene signale, samo on jih ne spoštuje.

CM ima tudi prepoved nastopov in dela v Nemčiji-ker je padel na praktičnem preizkusu in njihove licence ni mogel pridobiti.

Psi si zaslužijo dosti boljše, pravičnejše in pametnejše ravnanje, kot ga ponuja CM.

Boljša, mnogo boljša oddaja je bila z Victorio Stillwell.

labradorec = lovska pasma, prinašalec. Normalno, da kipijo od energije, da imajo mero samostojnosti in vztrajnosti-vztrajnost do dela. E trmasti so pa samo ob napačnem ravnanju in pristopu ;)

Poglejte splet za positive reinforcement, glasgow dog trainer, naughty but nice.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


Keka

  • *
    • Prispevkov: 272
    • Točke: 0
Odgovori #24 : 31 Avgust 2017, 10:11:51
Vsi pišete o vzgoji labradorca, ampak če nima rodovnika (nisem zasledila, da bi bilo v pogovoru to omenjeno, če je pes rodovniški se opravičujem) in je labradorcu samo podoben, zna bit, da ima še kakšne druge gene v sebi in bo mogoče kaka druga vzgojna taktika bolj uspešna in zato ne zaležejo ukrepi, ki bi čistokrvnega labradorca po vsej verjetnosti že umirili ;)  8)



Roxy

  • *
    • Prispevkov: 953
    • Točke: 1
Odgovori #25 : 31 Avgust 2017, 15:15:31
V temle je največji problem. Čisto nerealna pričakovanja kaj labradorec v resnici je. Zadnje kar ti bo rekel poznavalec labradorcev je da so to mirni psi; je pa zelo tipično za njih da se obnašajo kot vaš se. In to niti ne rabi bit v osnovi nevzgojen - mladi labradorci so energijske bombe z zelo malo samokontrole in v stanju neskončne igre. Seveda se jih da fajn zrihtati z vztrajnostjo, doslednostjo in primernim šolanjem/vzgojo, ampak pri enem letu in pol drugače kot da imate doma bika skoraj ne gre. Js bi se raje kot na šole obrnila na lastnike labradorcev, vzreditelje, tekmovalce v prinašanju.., ker imajo ti izkušnje in posebne prijeme kako jih ukrotiti

Točno tole je bila moja misel. Torej, čestitam, doma imate pravega labradorca ;) . Dobili niste nobene izjeme, labradorci taki so.

Citiraj
Definitvno sem pa opazla, da bo pri jjemu potrebna res odlocna in trda vzgoja. Pregovarjanje in neko mencanje pri njemu ne bo obrodilo sadov. Je trmast in te bo pri vsaki stvari hotel pretentat. Tako da je tu stvar neke psihicne nadvlade se mi zdi. Konstantno preverja je so meje in mislim da je treba pri njemu mejo postavit res nizko.

S takim razmišljanjem ne boste daleč prišli, se boste šli igrico, kdo je bolj vztrajen celo življenje. Poiščite pot do skupnega sodelovanja, ki bo vam in psu v veselje.

Idej kako delat so vam že ostali veliko napisali, vam pa polagam na srce, da pozabite na Cezarja in raje odidite še v kakšno pasjo šolo. Če inštruktorjem v Alfakanu ne verjamete, da stvari delujejo, si najdite nekoga drugega, ki mu boste verjeli. Po dveh tečajih ne morete pričakovati, da boste doma imeli pasjega magistra, če pes še odrasel ni, vi pa že obupujete nad šolanjem. Labradorci se "zresnijo" šele nekje pri 3. letih... Pravzaprav zresnijo ni pravi izraz, ker se nikoli prav zares ne zresnijo, moja ima napade dirkanja še vedno pri svojih 12. letih.

Citiraj
Tezko opisem kako pri njemu zgleda igra. Instruktorica iz Alfakana je sama rekla, da imamo zelo otrocjega psa. Kaj to pomeni...ce mi ukrade copat, grem do njega ampak se mi skrije pod klavir. In potem cakam in cakam. On me pa gleda in se mi smeji :). Potem seveda to ne gre nikamor in ga zvlecem izpod klavirja , mu vzamem copat in recem "fuj!". In on skoci vame (igrivo), me zacne grickat po roki,...skratka igrat se zacne. Ne ve, da tega ne sme. Pa mu res VEDNO vzamemo stvar iz gobca! Uporabljamo vedno isto besedo.

Torej, pes je ukradel copat (ki bi moral biti pospravljen), ker si je zaželel pozornosti in igre in to je tudi dobil. Seveda bo to še naprej z veseljem počel.
Moja tudi krade copate... Ker mi je simpatično in sva iz tega naredili igrico in mi ukraden copat tudi z veseljem prinese. Lahko bi pa seveda stvar izgledala tako kot pri vas, če bi jo najprej lovila in potem tulila za njo fuj in jo vlekla izpod mize... Njemu je vseeno, če ste jezni nanj, glavno, da dobi pozornost. Igra po odvzemu copata pa morda sploh ni igra kot taka, ampak njegov poskus reševanja konflikta ali živčni odziv na stresno situacijo (to je ena od možnosti, ko psi guncajo afne,da bi umirili situacijo, lastniki pa mislijo, da se delajo norca iz njih)
Če pes ne zna prinašati, potem ne sme imeti možnosti kraje. Ali to rešite s pospravljanjem stvari ali z omejevanjem psa v stanovanju.

Citiraj
Ampak problem je v temu, da nikakor ne moremo predvideti kdaj bo on presel v svoj "stampedo" in zacel divjat kot nor. Cesa taksnega se nisem videla pri psu. Iz cistega miru (zunaj delamo na parceli, vse je mirno), zacne divjat gor in dol, levo desno,...kot da bi se mu nekaj premknilo v mozganih. Skratka, znori. In takrat ni variante da ga ujamemo! Se je butec v tem stanju ze butnil v glavo...ampak saj pravim: vem, da bi ga mogli privezat oz omejit gibanje ampak je cisto priden in miren -do neke tocke! In takrat potem samo dvignemo necakinjo, da opravi svoje. Nevem ali to pocne iz veselja, dolgcasa...

Za to obstaja čisto strokoven izraz :P zoomies  ali butt tucking :D

Vsi pišete o vzgoji labradorca, ampak če nima rodovnika (nisem zasledila, da bi bilo v pogovoru to omenjeno, če je pes rodovniški se opravičujem) in je labradorcu samo podoben, zna bit, da ima še kakšne druge gene v sebi in bo mogoče kaka druga vzgojna taktika bolj uspešna in zato ne zaležejo ukrepi, ki bi čistokrvnega labradorca po vsej verjetnosti že umirili ;)  8)

Moja je rodovniška in se je obnašala enako in ni edini tak labradorec, ki ga poznam. Mladi labradorci so pač malo ubrisani. Niso pa prav nič "trmasti", če se jim ponudi neko zanimivo skupno aktivnost - kakršnokoli, oni so vedno za. Ampak, če se vmes malo podkupuje malo uporablja CM metode, brez pravega znanja (oz. zaupanja v znanje, ki se ga pridobiva), potem tudi pes ne more drugače kot, da je zmeden.

Glede na prebrano, delajte igre za samokontrolo in naučite psa, da se bo znal umiriti oz. da obstaja tudi možnost, da se počiva.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #26 : 01 September 2017, 10:19:54
Nisem brala vsega, zato lahko da bom ponavljala ampak:
Citiraj
Zeleli smo prijaznega, druzinskega in mirnega psa - pac tipicnega labradorca
Tipični labradorec to ni. Družinski pes ja, miren pa ne. To je delovni pes, ki mu sprehodi pač ne zadoščajo. Rabi ornk zaposlitev. Reševanje je fina zadeva za take labradorce, vendar dokler nimate rešenih problemov ne bo šlo (delo brez povodca, na večji oddaljenosti od vodnika, motnje so precej večje od sprehodov po centru mesta + precej zahtevna poslušnost + vodniku požre ogromno časa, redni treningi med tednom in večina vikendov). delo terapevtskega psa pa še toliko težje (potrebna je umirjenost in visoka stopnja samokontrole).
Če vam z alfakanom ni šlo, bi dejansko bla najboljša šola pri lovcih, kjer bi lahko delal to, za kar je bil vzrejen (vzeli ste lovskega psa, ki potrebuje tovrstno delo, torej boste pač še malo raztegnili svoja pravila, saj navsezadnje jih morate tudi sicer, saj pri pravilnem hranjenju pes požre več mesa, kot cela vsejedska družina, pa čeprav v obliki briketov). Če vam delo z (mrtvo) divjadjo res nikakor ne sede, obstajajo tudi variante, kjer se dela s prinosili.
Delo z nosom je ok, vendar je samo to za ativnega lovskega psa premalo.
Kar se tiče vlečenja, poskusite učiti takrat, ko je pes utrujen. Lahko se odločite za katerokoli od variant, odsvetujem samo "špilanje drevesa" ker v praksi še nisem srečala človeka, ki bi imel dovolj živcev, da bi mu uspelo s psom, ki notorično vleče.
S svojo izjavo nisem hotela nobenga užalit, sem pa že imela opravka z labradorci, za katere so lastniki mislili, da bodo umirjeni družinski psi. Za kaj takega bi bilo treba izbrati čisto razstavno linijo, pa še tisti so bolj zadovoljni, če lahko delajo, namesto da poležavajo po kavču in hodijo na polurne sprehodke.


bazilika

  • *
    • Prispevkov: 54
    • Točke: 0
Odgovori #27 : 02 September 2017, 17:34:40
Kar se tiče vlečenja, poskusite učiti takrat, ko je pes utrujen. Lahko se odločite za katerokoli od variant, odsvetujem samo "špilanje drevesa" ker v praksi še nisem srečala človeka, ki bi imel dovolj živcev, da bi mu uspelo s psom, ki notorično vleče.

Živjo Lanabela, glede na to, da imaš kar nekaj izkušenj s polarci, ki so morda še bolj nagnjeni k vlečenju, kakšen pristop/vajo predlagaš? S čim misliš, da bi bilo smisleno najprej poskusiti?



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #28 : 03 September 2017, 11:01:09
najprej fejst zmatrat psa, potem pa na krajših odsekih nagrajevati popuščen povodec, podobno kot učenje katerega koli elementa poslušnosti. Za takrat, ko ni utrujen pa halty ali kaj podobnega proti vlečenju, takrat nima smisla učit sploh.