Morda je malo pozno, a prej nisem zasledila pogovora na to temo.
Katya.
Razstave niso nujno mučenje živali. Ko sem bila na razstavi v LJ, je bil komentator gospod Vidic, ki je dejal, da je pes najbolj srečen, kadar je lahko s svojim lastnikom, ne glede na to kje sta. Če imaš mladiča, je razstava lahko zelo koristna tudi za socializacijo. Da mladič vidi, da ga ne bo nič "požrlo". Da se nauči gibat med množico ljudi in psov. Seveda je veliko bolje začeti z razstavami na odprtem, ker se vsa ta množica malo porazgubi. Moja psička je bila strašno plašna (že lajež v daljavi jo je spravil v dir), pa sva šli na dve razstavi in je bila to (poleg osnovnega šolanja seveda) daleč najboljša šola. Dobro je tudi psa naučit, da dovoli pregled zob, čeprav nekateri sodniki pri mladičih precej tolerirajo.
Razstava je tudi druženje. Da poklepetaš s kom, ki ima enako pasmo ali pojasniš obiskovalcem, če jih kaj zanima glede pasme tvojega psa.
S priboljški je pa hecna reč. Jaz moji raje ne dajem nič, ker kakor hitro dobi kaj, je čisto penasta - v smislu: "Daj, daj. Kje maš še?" in sploh ne posluša več. Ne morem je več umirit. Sem pa videla med lastniki labradorcev precej dajanja priboljškov. Vsak pozna svojega psa najbolje in ravna v skladu s tem.
Tudi kletke niso nujno mučenje živali. Če je pes v senci, ima vodo in je kletke navajen, ni problema.
Toliko. Mojo skromno mnenje.