Pozdravljeni vsi skupaj! Moje mnenje glede šolanja šar pejev se precej razlikuje, kajti po mojih izkušnjah in pričakovanjih glede poslušnosti te pasme, menim, da se kaj veliko ne da narediti na tem področju
.
Namreč sama sem imela že prej pse, s prvim nemškim ovčarjem sem tudi tekmovala, imela opravljen ISP I, na ISP II sva bila pa že pred izpitom. A to je pasma katero se da naučiti popolnoma vse, kar od šar peja ne moreš pričakovati. Njega ne moreš imeti odpetega, brez povodca, ker te v nepravem trenutku (drugi psi, mačke..) prav gotovo ne bo poslušal in bo naredil po svoje
, kar od NO lahko pričakuješ.
Sama imam toliko občutka in izkušenj s psi, da menim, da šar peja lahko s pravilno vzgojo marsikaj naučim a popolne podrejenosti od njega ne morem in smem pričakovati. Šar pej se mi zdi, kot majhen otrok
, ki mu moram večkrat in nežno razložiti določene stvari in če se mu zdi, bo ubogal
. Včasih, a to je zelo poredko, sem pa nanj tudi huda in takrat točno ve, da zdaj se gre pa zares in je bolj pametno ubogati kot pa neumnosti početi
.
Naj povem le dogodek izpred nekaj dni. Doma sem pospravljala in se spravila tudi pomivati tla. Ponavadi sem v tem primeru hčerko poslala s psom ven. Zdaj sem psu razložila, da ta moment ne bomo hodili naokrog in vse potacali, da se morajo tla posušiti in naj počaka pet minut na svojem prostoru, na svoji blazini. Isto sem razložila mojemu najmlajšemu štiriletniku. In kako je bilo? Pes me je popolnoma ubogal
, sin pa malo manj
. Rezultat, pomita in čista tla
!
S psom se je potrebno pogovarjati, pa ne kot z majhnim otrokom (buci, buci..) in vedno uporabljati iste besede, ker pasji besedni zaklad ni ravno nevem kako bogat, in te bo veliko razumel.
Čeprav meni veliko ljudi reče, da imam srečo s tem šar pejem a menim, da to ni sreča, temveč sem ga sama naredila takšnega kot je, kajti vsi ostali psi pred njim so bili "skulirani" in "normalni"
.
Tudi šar peja se da marsikaj naučiti
a popolne ubogljivosti in podrejenosti se pa od njega žal ne more pričakovati
.