Vzreja in razstave pa niso vedno nujno povezane...
V bistvu se mi zdi razstava za delovne pasme na nek način brezsmiselna. Mam že raje kako specialko in vzrejni. Za vzrejo je meni važno, da je pes zdrav, karakterno primeren, zmožen za delo in tudi po videzu predstavnik svoje pasme.
Kajti kar sem do zdaj vidla, razstava prav nič ne pripomore k izboljšanju pasme v to smer in prej sledi kakim modnim trednom. Veliko pasem gre v razne skrajnosti, ki v končni fazi pomenijo samo popačenje pasme in nesposobnost za normalno življenje.
Kakšne so bile pasme samo 30 let nazaj in kakšne so zdaj.
Primer bom dala kratkogobčne pasme, ki bogi praktično sploh ne morejo dihat normalno, smrčijo, ne zdržijo daljšega sprehoda ne da bi malo postali in se nadihali (govorim na splošno ne za čisto vse, vem da so izjeme) ali kake kratkonoge pasme, ki majo ogromno problemov s hrbtenico, orjaške pasme, ki v povprečju živijo 7 let ali celo manj... Vse zaradi izgleda...
Naša pasma je pa itak iz delavnih psov postala skoraj že oblak dlake na masivni konstituciji. Niso vsi taki na srečo in je veliko takih kot bi morali biti, ampak taki na razstavi nikoli ne bodo zmagali.
Sicer pa itak noben pes ni popoln.
Mene na razstavah bolj moti folšija in opravljanje in podobne bedarije, da se veliko ljudi kar postrani gleda. Namesto, da bi bil to dogodek, kjer bi poklepetali, izmenjali novosti, kakšno izkušnjo in javnosti predstavili svojo pasmo z vsemi dobrimi lastnostmi in pomanjkljivosti.
Ne pa bit užaljen, če ni vse kot bi rad in da ti kdo, bog ne daj skritizira psa. Sej moj pes ne more biti vsem všeč, čeprav je moj.
Za lastnika, je njegov kuža itak najboljši, je pa treba gledati na to realno in ne idealizirat...