No če koga zanima - imela sem prav, tem psom je ime
Mali međimurski pas.
Tole pa je link enega "
međi"-ja, kot jih okrajšano (ali ljubkovalno) kličejo:
http://i168.photobucket.com/albums/u189/Beavis1985/ina.jpgPoleg te sem našla tudi to:
http://svijet-ljubimaca.com/forum/album_comment.php?pic_id=7113Kolikor sem razumela ta pasma ni priznana, se pa dela na tem, da bi jo priznali kot Hrvaško avtohtono pasmo (zato tudi ti "rodovniki", kjer gre dejansko (zaenkrat) samo za "vodenje evidence", niso pa priznani s strani FCI ipd.).
Ti psi so razširjeni na območju Međimurja, kjer so jih veliko odkrili in menijo, da imajo dovolj samosvojskih lastnosti, da jih lahko ločimo od ostalih psov/pasem. Povdariti gre še to, da se je vsak "međi" moral izkazati pri hitrem lovu na "hrčice", "štakore" oz. po naše podgane - prej, ko je bila večina prebivalstva kmečkega, je bil ta pes najboljši kmetov prijatelj v lovu na male golazni, bili so precej razširjeni, sedaj pa njihovo število močno upada. Kakorkoli, starejše prebivalstvo se jih spomni kot majhne in simpatične pse, pa tudi pametne in prebrisane.
Sedaj je v teku akcija za mednarodno priznanje "međijev", formirana je bila sekcija 60-ih vzgojiteljev "međijev", za glavnega vzreditelja pa je bil izbran Vladimir Čižmešija iz Donje Dubrave (v spodnjem Međimurju).
Međije še vedno najdemo na kmečkih dvoriščih, predvsem kot pse čuvaje in "branilce" pred nevarnimi glodalci. Sicer pa so zelo živahni, okretni in privrženi lastnikom.
Visoki so okoli 30 cm (do grebena), njihova dolžina pa je predvidoma za tretjino večja od višine. Imajo kratke, močne in ravne noge ter okrogle šape. Rep je srednje dolg, malo privihan navzgor, dlaka pa kratka ali srednje dolga, ravna in precej trda (ostra?). Vzgajajo različne tipe obarvanosti.
Vse podatke sem vzela iz enega, malo več kot leto dni starega, hrvaškega članka (najdete ga na
http://svijet-ljubimaca.com/forum/viewtopic.php?t=16888) in upam, da sem prav prevedla. Če nisem, me popravite