Naši psi vožnjo z avtom, še bolj pa s kemperjem dobesedno obožujejo.
Sicer imamo narejen v zadnjem stranskem delu velik boks za psa, vendar ga uporabimo le izjemoma ( kadar gresta z nama oba samca, ki se med seboj ravno ne razumeta ). Najrajši se vozijo na sedežni garnituri, čim bližje vozniški kabini ali na tleh v prehodu. Sploh pa je v zadnjem delu avtodoma manj prijetno, zadaj je krepko več tresljajev kot v sprednjem delu. Če že daste psa zadaj, poskrbite za čimmehkejšo in debelo blazinico.
Poskrbite tudi za primerno zračenje, če je v vozniški kabiti primerna klima, še ne pomeni, da je prijetno tudi zadaj!
Ustavljanje na 100-200 km: če bi tako pogosto ustavljali, na daljše relacije ne prideš nikamor
, se največkrat ustavljamo samo, ko tankamo.
Ne dajajte piti vode psom iz rezervoarja, voda tu le stoji nekaj dni in razvijejo se lahko škodljivi organizmi.
S seboj vedno peljemo ustekleničeno vodo za pse, da pri nenadni spremembi vode ne bi prišlo do driske. Priporočljiva je tudi pasja lekarna.
Za vsak slučaj vedno s seboj jemljemo tudi nagobčnik, na trajektih naj bi bili obvezni.
Za vožnjo med članicami EU-ja, razen izjem Skandinavija ( vsaj nekaj mesecev pred potovanjem priporočam študijo predpisov ), ne potrebuješ drugega kakor pasji potni list ( modra knjižica ).
Za vstop nazaj na ozemlje EU, bi naj uradno potrebovali potrdilo o analizi protitelesc na steklino, vendar očitno tega še ne kontrolirajo, vsaj na SLO- HR meji ne. Moje potrdilo so prejšnji mesec na meji zelo čudno pogledali.