Mali Italijanski hrt [Piccolo Levriero Italiano, Italian Greyhound]

jenny3 · 176953

italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
ja, ja....gyasi tudi pleza  ::) ponavadi se naredi takšnega revčka, v smislu, da je tako ubog in res ne zmore skočiti na takšno višino, da ga je treba dvigniti v naročje  ::) kadar ga 'ignoriramo', pa sprva milo pojokca (prav zapiska) in s tačkami popraska po nas. če s to taktiko ničesar ne doseže, pa skoči v naročje kar z mesta kot kakšna skokica ;)

pri nas pa se otrok bojimo  ?? :-\ gyasi rabi precej časa, da kakšnega sprejme. pa še takrat ni popolnoma sproščen in precej laja zaradi negotovosti.
nasplošno odrasle kar hitro vzljubi, nikakor pa se ni upa blizu, kadr ima kdo kakšen 'čuden' klobuk, velik dežnik, napihnjen plašč, dooooolgo in črno brado ali pa je pač precej velik in obilen mož  ???
strašno vizualno zaznava okolico. velikokrat se šalim in rečem, da pri nas le gyasi opazi, če imam novo frizuto  :P



nico

  • *
    • Prispevkov: 72
    • Točke: 0
Takole zgleda nedelja zjutraj, ko se tudi Fridi ne da zbudit. Seveda gre za poležavanje PO NJENEM ZAJTRKU, da ne bo pomote!




Ko se pa enkrat zbudi, se pa začne akcija.





Danes zjutraj smo imeli manjši incident. Naši punci se ni lulalo zunaj, ker je preveč lilo in je rajši 5 minut kasneje izkoristila mojo odsotnost in naredila lužco, no recimo raje lužo, sredi kuhinje! Uf, kako sem bla huda!!!!  >:( Sam kaj, ko me potem tako tužno gleda, da imam že skoraj jaz slabo vest...



Alba

  • *
    • Prispevkov: 4.255
    • Točke: 3
  • I like my dog better than I like most people.
Kako je posrečena na teh fotkah, pravi cukerček.

Tudi nam se je to že zgodilo, da se je polulala tik po končanem sprehodu. Pa sem hitro ugotovila, da se nima smisla jezat, da je najbolje, da ignoriram.

Psi so najbolj iskreni prijatelji :):):)

http://www.mojalbum.com/rink/


aska

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 9.821
    • Točke: 43
  • AM Aska
Res ful je posrečena :D


italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
nico,
krasna je tale vaša frida! pri tej barvi italijančkov me vedno fascinirajo njihovi povesem črni nohtki...kot bi bili nalakirani ;) kako so elegantni!

frida me nekoliko spominja na gyasijevo sestrico kesi. lahko jo vidiš na fotki z whippetom tasom, v temi o whippetih  8)

jah, tole z lulanjem se tudi nam kdaj zgodi 'nesreča'...takrat si zmeraj rečem, da sem sama kriva, ker nisem dovolj hitro opazila, kaj mi je želel gyasi povedati z obnašanjem  ::) in se takoj pomirim he he




spirit

  • *
    • Prispevkov: 1
    • Točke: 0
Pozdrav, zanimam se za mladička Mali Italijanski hrt, je trenutno v bližini kaj na razpolago? Hvala.



italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
Pozdrav, zanimam se za mladička Mali Italijanski hrt, je trenutno v bližini kaj na razpolago? Hvala.

predlagam, da se obrneš na slovensko vzrediteljico. nekaj postov nazaj je objavljen njen kontakt.



nico

  • *
    • Prispevkov: 72
    • Točke: 0
Citiraj
nico,
krasna je tale vaša frida! pri tej barvi italijančkov me vedno fascinirajo njihovi povesem črni nohtki...kot bi bili nalakirani  kako so elegantni!

Temni nohtki so res zelo elegantni, niso pa praktični, ko jih je potrebno krajšat... saj zdaj smo se že malo navadili, ko smo jih pa prvič krajšali, je bil postopek zeloooo dolgotrajen. Frida je bla čist preplašena in zmedena, zdaj se je pa že navadla. Ve tudi, da jo potem čaka piškotek, tko da se splača potrpet...



MarkoJ.

  • *
    • Prispevkov: 46
    • Točke: 0
  • Seta
Pozdravljeni,
Povedal bi še nekaj o sobni čistoči PLI jev.
Obstaja zelo malo literature o PLI jih.
V knjigah, ki jih imam doma piše, da ljudje, ki si želijo popolnoma sobno čistega psa niso primerni lastniki PLI ja.
Berem vaše poste, kjer opisujete"nesreče", ki se zgodijo vašim ljubljenčkom. Mislim, da se morate zavedati, da to v bistvu niso nesreče, ampak, da so PLI ji v resnici psi, ki nikoli ne bodo popolnoma sobno čisti.
Rekel bi, da imam bogate izkušnje s psi in približno petnajstletne izkušnje s hrti. Z vsemi mladiči sem delal enako. Brez sile ali prisile. Vsak mladiček je bil že ob petih zjutraj na vrtu , po obroku na vrt in tudi iz službe smo se vozili domov ( na srečo imamo službo čisto blizu doma ), da smo ga peljali na sprehod. Nagrade in pohvale.
Vsak mladiček, pa se odziva po svoje.
Gali je šlo počasi, Zarah je bila sobno čista pri štirih mesecih, Diva tudi, Seta pa nikoli.
Vedeti morate, da Seta natančno ve, kje se lula in kaka. Ampak njo to prav malo briga. Če želi ,zdrži 26 ur brez olajšanja (pot Venezia -Grčija ), lahko se pa polula pet minut po sprehodu.
PLI ju to preprosto ni pomembno. Mislim  , da  izhaja ta brezbrižnost iz stoletij lulanja in kakanja po grajskih sobanah, ko nikogar ni skrbelo ali je bil pes zunaj ali ne. To se na PLI ju vidi. Drugi so skrbeli za vsak njegov gib in njemu ni bilo potrebno skrbeti za nič. Polulali pa so se kjer se jim je zljubilo. In pika.
Takšni so in nič jih ne bo spremenilo.
Spremenil sem se pa jaz, ker me enostavno ne moti več. Samo pri Seti, da se razumemo.
Pobrišem in mir, ne delajte si utvar, PLI nikoli ni sobno čist pes, ker pes lula ali zunaj ali noter. Ne pa zunaj in v noter.
LP Marko
P.S.
Seta je bila že drugič ta mesec igralka na nacionalni televiziji in sama služi  svoj denar za priboljške. :P


 




italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
marko,
res precej bistvena tema pri tej pasmi  ;)
kot zanimivost bi dodala, da sem o tovrstni problematiki zasledila kar nekaj izpovedi vzrediteljev, ki menijo, da je na sobno čistočo zaradi različnih značajskih lastnosti, veliko težje navaditi psičko kot psa. medtem, ko je za psa značilno, da lahko v stanovanju precej markira. še posebaj, če je na njegovem teritoriju goneča se psička. vzreditelji zato zelo izpostavljajo pomen dosledne in vztrajne vzgoje pri navajanju na sobno čistočo  8) mislim, da je uspeh kljub značilnosti pasme, odvisen predvsem od vzgoje kot tudi posameznega psa.
gyasi je pri nas že leto in v zadnjih 6 mesecih so se zgodile morda le 3  takšne 'nesreče' z lulanjem. okoliščine so bile specifične, zato mislim, da ni bila to posledica njegove brezbrižnosti. k sreči smo ga pri 6 mesecih že dobili sobno čistega, zato tudi prvega pol leta ni bilo večjih težav. sem pa opazila, da se je na začetku nekajkrat polulal iz prostesta celo na najljubše ležišče :-\  smo tudi mi sprejeli dejstvo, da se lahko takšne stvari pri italijančku občasno dogodijo, medtem ko se pri drugih pasmah morda ne bi  :) kljub temu se ves čas trudimo, da bi neljube pripetljaje zmanjšali na min.
z markiranjem zaenkrat še nimamo težav. resnici na ljubo me je tega tudi najbolj strah.
zanimivo se mi zdi še mnenje nekaterih vzrediteljev, da se kužka hitreje odvadi nočnega lulanja, če spi v postelji (ali boxu) ::) pri nas se to vsekakor obnese, ker gyasi pod odejo prespi vso noč. na redke nočne pohode se odpravi le za potešitev žeje ali volčje lakote ;)


mali seti vse čestitke za filmske dosežke!
z veseljem bi si ogledali kakšno njeno fotko  :o




 





Alba

  • *
    • Prispevkov: 4.255
    • Točke: 3
  • I like my dog better than I like most people.
Zanimivo je bilo tole branje. No jaz pravim, da če se polula na ploščice se da čisto ok spucati. Pač je očitno treba občasne izpade tolerirati.
A pa Seta takrat kaj nakaže, da ve da je narobe naredila? Ker Alba takoj ve, da ušeska nazaj in me prav milo gleda. zato je tudi ne kregam, ampak gre enostavno v pesjak ven. Čeprav pri nama sem največkrat jaz kriva. No saj zgodi se ene 3 krat na leto, ni panike.

Kdaj pa lahko pogledamo kako oddajo, v kateri bo Seta?

Psi so najbolj iskreni prijatelji :):):)

http://www.mojalbum.com/rink/


casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Joj, kako je cortkan, pikec majhen.

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


nico

  • *
    • Prispevkov: 72
    • Točke: 0
Midva z možem s psički v stanovanju še nisva imela izkušenj in to se je poznalo tudi pri navajanju Fride na sobno čistočo. Itak sva prebrala vse mogoče nasvete, če sem se s kom pogovarjala, ki je imel s tem kaj opravka, sem ponavadi slišala: ko se polula/pokaka notri, samo gobček v to pomočit, pa bo! Ma sva rekla: ni šans, tko se ne bomo šli!!!

In smo začeli telovadit! Naprej je imela planičko nastavljeno v kuhinji, potem smo jo prestavili v vežo, pred zunanja vrata, no potem sva rekla  - zdaj pa dovolj, treba jo bo navadit ven (kljub snegu, dežju, mrazu...) Pleničko smo umaknili in ko je šla proti vratom, smo jo spustili ven...In se je navadla! Poštekala je, da se mora postavit pred vrata, skozi katera je prišla in zdaj kjerkoli smo na obisku, nam pokaže, kdaj je čas za ven!
Za nočno lulanje je box res dobra ideja! Mi smo Frido zaprli z dekco v box, če je mogla ponoči lulat, je malo pocvilila in sem jo peljala ven. Po kakšnih 14 dneh se je navadila, da je celo noč prespala. Zdaj pa ponoči kraljuje na kavču in smo lahko brez skrbi.

Glede tega, da italjančki ne bodo nikoli 100 % glede sobne čistoče, sem pa tudi jaz večkrat zasledila in res je stvar v tem, da se moram tudi sama privadit na to.

Frida točno ve, da to no prav, točno tako kot pravi Alba: tužne oči in ušeska nazaj, pa seveda repek med noge.



MarkoJ.

  • *
    • Prispevkov: 46
    • Točke: 0
  • Seta
Ravno to sem želel povedati.
Whippet, ko je enkrat sobno čist, je čist in ni nesreč. V nobenem primeru.
PLI pa po mojih izkušnjah in prebiranju knjig o tej temi ostane pri "nesrečah", čeprav menim, da sem za Seto naredil čisto vse in tako kot je potrebno pri navajanju na sobno čistočo.
Podal sem samo svoje mnenje o pasmi, ki jo dobro poznam.  Mislim, da je to slaba stran  pasme PLI, ki pa je, če lahko greš čez ta problem, izjemna pasma.
Seta bo "igrala" v Popotni torbi in v Štafeti mladosti. Karieri igralke se pa lahko zahvali svojemu agentu, ki je zaposlen na TVS. :P



casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Joj, kako je cortkan, pikec majhen. Nanaša se namreč na mladička na prvi podstrani, ker nisem videla, da ste se takole razpisali v nekaj dneh.

Pozdravljena torej dva nova italijančka, veselim se prigod in slikic ter upam, da se kdaj vidimo. A bi bil mančester tudi pregrob za igro z vašimi kužki? Karakter imajo precej podoben, težki so pa okoli 10 kg

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
marko,
super se mi zdi, da se je začelo malo pisati v temo o italijančkih o značaju pasme, ker je res bolj malo literature. predvsem v slovenščini. vsaka izkušnja je dragocena. osebno me zelo zanima kako shajate s svojimi lepotci in z veliko radovednostjo prebiram vaše poste ;)
tako, da upam, da se bo čimveč pisalo  :o

nico, se mi zdi, da z manj 'prijaznimi' metodami učenja pri italijančkih kot je recimo ta, da se psu gobček pomoči v lulanje, dosežemo prav nasproten učinek. gyasi ima zelo nizek prag tolerance za strogost. pri njemu dosežem nasproten učinek že, kadar ga bolj strogo prikličem. postane ves bega  in se preplašen. tako, da moram biti zelo iznajdljiva in potrpežljiva z njim  ::)

casper,
v bistvu je vse odvisno od tega, kako se dva psa med sabo razumeta. gyasi se velikokrat 'igra' tudi z dogami. no to izgleda tako, da doga običajno stoji na miru in ga samo opazuje, ker on ves zmešan od navdušenja skače kot obseden okoli nje. želim reči, da če imajo večji psi občutek za manjše in šibkejše, ne vidim nobenega problema. vsekakor pa je potrebna večja pazljivost, kadar je drug pes toliko večji in težji. pomoje bi bili gyasi zelo navdušen nad casperjem ;)
le redko se zgodi, da kakšen kuža gyasiju ni všeč in se ga boji. takrat pač odkorakava naprej  ;)



nico

  • *
    • Prispevkov: 72
    • Točke: 0
Casper,
manchasterskega terierja nisem poznala do sedaj, pa sem si malo pogledala. Odlična referenca: »
neulovljiv nadebudnež« . Kot sem opazila je pri italijančkih igra zanimiva, če lahko tečejo skupaj z drugimi psički. Če je drug psiček počasen, nima več toliko veselja. Opažam pri Fridi, ko se večkrat igra z mlado dalmatinko, ki ni preveč navdušena nad laufanjem, da se kakih 10 minut podita po travi, potem se pa začneta grist in prej ali slej eni od njiju igra ni več všeč. Če pa srečamo kakšnega »tekača«, no pa da ni ravno prav velika mrcina, je pa to pravi žur! Tako da po mojem bi se z mančestrom ujeli!



italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
Če pa srečamo kakšnega »tekača«, no pa da ni ravno prav velika mrcina, je pa to pravi žur!


nico,
sklepam, da lahko imate frido spuščeno z vrvice? blagor vam  :(
neizmerno si želim, da bi lahko nekoč tudi gyasko svobodno stekel s kakšnimi prijateljčki po travniku....zaenkrat si še ne zaupamo tako, da bi lahko bil spuščen. seveda le na kakšnem mestu, ki je daaaaaaaaleč stran od prometa. zelo delamo na tem, da nam enkrat uspe!  8)

lahko prosim malo opišeš, kako ste navajali vašo frajlo na svobodo? sicer je z mladičkom, ki je še čisto majčken to veliko lažje, a vseeno...



Alba

  • *
    • Prispevkov: 4.255
    • Točke: 3
  • I like my dog better than I like most people.
Italjanček a imajo tudi nagon ali kako? Tudi jaz si želim enkrat spustiti psa takole, da bi prosto tekala, pa ne zaupam :(.

Psi so najbolj iskreni prijatelji :):):)

http://www.mojalbum.com/rink/


italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
Italjanček a imajo tudi nagon ali kako?

ja, vsi hrti imajo močan nagon po plenu, ker so lovci  ::)
vendar pri gyasiju ni problem le v tem. italijančki izredno zaznavajo dražljaje v okolju. kar je zanje neznanega, nepredvidljivega je razlog za preplah in posledično brezglavo bežanje bogve kam  :-\
veliko je odvisno od tega, kako je kuža že kot mladiček navajen na to, da je spuščen. ker smo ga dobili z 6 meseci, smo zamudili tisto prvo navezovanje na nas. zato bo potrebnega tudi več truda, da dosežemo medsebojno zaupanje. enkrat smo namreč to že poizkusili in je gospodič šel za nosom....hvalabogu se je vse dobro končalo.
nasplošno ima pasma tudi zelo slab občutek za promet, zato spuščanje v urbanem okolju za našega zagotovo ne pride v poštev. mi je pa gyasijeva vzrediteljica omenila, da je en od psov iz njihovega legla osvojil tudi to....vau!  :o
da je hrt lahko spušeč, je veliko odvisno od posameznegaa psa kot vzgoje. nekateri pač nikoli ne bodo mogli biti spuščeni, ker je lovski nagon tako zelo izražen. kako bo pri našemu, še ne vem  ::)
se mi zdijo ure agilitya super priložnost, da se naučiva tudi tega. vsekakor pa se moram tudi sama otresti strahu, da mi bo kuža kam zbežal ;)



nico

  • *
    • Prispevkov: 72
    • Točke: 0
Italijanček,
točno tako...gre predvsem za zaupanje. Iskreno povedano, če bi bilo po moje, bi Frido skos privezovala. Če bi šel mimo nas kakšen kolesar, ali pa ko smo 150 m pred cesto... Ampak k sreči je mož bolj skulirane sorte  :) in me je prepričal, da moraš psu zaupat!!!

Frido sva že od prvega dne, ko sva jo dobila, spuščala na sprehodu. Ob prometnih cestah seveda ne, povsod kjer pa ni avtov, pa sploh ni problema! Prve tedne je bila tako ali tako še bolj prestrašena in je hodila tik za nama, tako da če nisi pazil, si jo mimogrede pohodil. Ko se je pa navadila in dojela, da je zunaj bistveno bolj zanimivo, kot notri, je postala bolj pogumna. Sicer laufa pred nama, ampak kakih 50 m, več ne... In neprestano čekira, če naju vidi. Včasih pomaga, da se ji malo skrijeva, da je potem bolj pozorna.  Res pa je, da pride k nama, ko jo pokličeva (tudi če se igra s kakšnim psom) in da razume, če ji rečeva »počakaj«. Privezujeva jo, če srečamo kakšnega večjega psa, ki je tudi privezan (bolj zato, da mu Frida ne teži) ali pa če ga še ne poznamo...

Živimo ob cesti in nimamo ograje, tako da smo jo na začetku, ko smo bili zunaj, imeli na vrvici. Zdaj pa tudi to ni več treba, ker je lepo pri nas, če pa kam začne tavat, jo pokličemo. Ni pa nikoli zunaj sama, brez nadzora, ker takrat bi se pa verjetno šla kaj potepat.

Saj pravim, to je še ena stvar, ki je zelooo odvisna od lastnika, ne samo od kužka.  Je pa verjetno tudi razlika med samčki in samičkami...



nico

  • *
    • Prispevkov: 72
    • Točke: 0
... no, pa seveda je z mladičkom to lažje doseči...



italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
joj, tale vaša zgodba se prav sanjsko sliši  :-\
pri nas je bil prav v tem največji problem, da smo gyaskota dobili že malo starejšega. v tem obdobju so ga pričele zanimati že druge stvari (beri psičke  ::))
bil je precej plašen, ker je zapustil svoje krdelo, zato ga je na sprehodih še toliko bolj vse prestrašilo in postopno navajanje na biti brez vrvice ni bilo mogoče. živimo tudi blizu prometne ceste.
seveda moj strah pred njegovim pobegom, ki se je porodil na osnovi slabe izkušnje  :-\ vse skupaj samo še poslabša.
sicer pa opažam, da se šele sedaj, ko intenzivno delava na trikcih, vadiva agility in je že psihično bolj zrel (star je 18 mesecev), bolj odziva name. je bolj pozoren na to, kaj želim od njega. v mali šoli sva zelo slabo sodelovala, ker je bilo preveč novih stvari in ga je bilo še strah, ker sva se socializirala. kljub vsemu me je zelo presenečal, kako je uspel osvojiti vse ukaze, saj sem imela ves čas občutek, da me sploh ne posluša  ::)
tako, da imam še zmeraj upanje, da nama bo kljub začetnim težavam tudi tukaj uspelo. upam, da nama bo pri tem v pomoč tudi moja labradorka, ki je na skupnih sprehodih ves čas spuščena  ::)

kako pa se vam zdi učljiva ta pasma? kako jo motivirate?
mi delamo na kosmatih igračah, hrani, veliko besedne pohvale. v zadnjem času strašno hitro napredujeva pri učenju trikcev ;) velikokrat se mi zdi, da bi za dober posladek gyasi prodal svojo dušico ;)



nico

  • *
    • Prispevkov: 72
    • Točke: 0
Večkrat sem prebrala, da so italjančki težje učljivi, da so trmasti in če se jim nekaj ne dela, pač ne bodo delali... pa po mojem ni čisto tako, razen mogoče pri prinašanju igrač. Mi v pasjo šolo nismo šli, ker mislim, da se je Frida dobro socializirala tako z ljudmi, kot drugimi psi in celo mucki  :)

Odločila sva se, da jo naučiva tiste stvari, ki so res koristne:
-ok - sobna čistoča,
- da pride, ko jo pokličeš,
- fuj, ko česa ne sme,
- da počaka,
- in če jo pošljem na eno mesto, da počaka tam npr. če smo pri kom na kosilu, da v tem času ne teži okrog mize, ampak čaka na njenem priljubljenem ležišču ali v transporterju z odprtimi vrati... – zelo uporabna zadeva, ampak učenje je še v teku...

Torej, Frida je očitno lepo učljiva, motiviramo jo pa v glavnem s totalno navdušeno pohvalo (no, če sem poštena, to pomeni, da se jaz z njo infantilno pogovarjam in jo mečkam :-[ Tega se še nisem uspela odvadit. Človek ne more verjeti, koliko to psu pomeni!!!
Seveda, nagrade je tudi blazno vesela, ampak je treba pazit, da kuža ne dela stvari samo zaradi nagrad, tako de je ne dobi za vsako figo. Ko je bila še majhna, je z nagrado sploh nisva mogla podkupovati, ker so bili vsi piškoti preveliki in pretrdi, tako da se je ful matrala z njimi...

Dostikrat kdo reče: no Frida sedi, ali pa prostor, ali pa glas, ali pa tačko... no, teh stvari je ne bom učila, ker se mi za njo ne zdijo pomembne. Vem, da se bo ulegla, če ji bo udobno oz. še bolj pomembno – toplo, če ne, se pa ne bo in pika!!! Podobno je  s sedenjem.

Italjanček, mogoče je že kje prej napisano, ampak vseeno vprašam: kdaj sta začela z Gyasijem trenirat agilitiy? A to delata sama al s trenerjem?



Alba

  • *
    • Prispevkov: 4.255
    • Točke: 3
  • I like my dog better than I like most people.
Torej, Frida je očitno lepo učljiva, motiviramo jo pa v glavnem s totalno navdušeno pohvalo (no, če sem poštena, to pomeni, da se jaz z njo infantilno pogovarjam in jo mečkam :-[ Tega se še nisem uspela odvadit. Človek ne more verjeti, koliko to psu pomeni!!!

To tudi jaz vedno delam in potem Alba vsa vesela miga z repom in se stiska k meni :).

Psi so najbolj iskreni prijatelji :):):)

http://www.mojalbum.com/rink/


italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
z gyasijem sva letos spomladi začela hoditi v tečaj agilitya v kd mb. moram reči, da sem strašno navdušena! tako nad inštruktorico, ki ima ful posluh za pse in se res trudi kot tudi gyasijevo odzivnostjo. agility je v primerjavi z malo šolo mnogo bolj sproščen in zelo temelji na igri. v pomoč je tudi mnogo manjša skupina. okolje je mnogo manj stresno za gyasija. navdušena sem, ker strašno hitro razume koncept posamezne ovire. super se mi zdi, da lahko na ograjenem poligonu res vadiva na odpoklicu. sedaj mi čez parkur z 9 ovirami steče skoraj v enem kosu in seveda brez vrvice. kako sem ponosna!  8) sicer še nisem popolnoma sproščena ob tem, a se obojestransko zaupanje krepi.
odkar hodiva na agility sem začela z gyasijem intenzivno delati na raznih trikcih. pa ne zato, ker bi imela fiksno idejo, da mora moj cucek obvladati različne vaje, da bi bil potem kot kakšna cirkuška opica, ki na povelje uboga  :o
v bistvu sem imela prav predsodek, da imam hrta, ki ga itak ne moreš ničesar naučiti...a sem prijetno presenečena  ::) v bistvu delava na tem zato, da se poglobi najin odnos, krepiva zaupanje. gyasi se zdaj mnogo bolj odziva name. če ne bi kazal veselja, ga ne bi silila. tako pa tudi on mene motivira ;)
včasih me dobesedno sam prosi, da začneva vaditi, ker se postavi ob košarico, kjer ve, da so hranjeni njegovi posladki. z veseljem ponovi vaje, ki jih dela najraje. se strinjam, da je treba biti previden, da pes ne dela vaj le zaradi hrane. utrjene vaje lahko delava že brez hrane le na intenzivno besedno pohvalo. za nove trike pa mora biti motivacija za gyasija malo bolj konkretna ;)
na poligonu sem opazila, da mu pozitvina pohvala in moje veliko navdušenje veliko pomenita, zato skušam zmanjšati nagrado s hrano.
res se mi zdi super, ker je napredek viden iz ure v uro. medtem se je na poligonu zelo sprostil. seveda so še občasno kakšne situacije, ki ga lahko popolnoma iztirijo. včeraj je recimo v bližini divjal rešilni avto s sireno in se je precej splašil. a sem bila zadovoljna, ker kljub temu, da je bil spuščen ni zbežal stran in se je držal mene. ker mu je bilo naenkrat vsega preveč, sva se raje malo umaknila in se poigrala. je rabil nekaj minutk, da se je spet sprostil in potem sva lahko delala naprej.
te vaje se mi zdijo fantastične, ker se v bsivtu skozi njih še zmeraj spoznavava. tudi jaz se učim, kako neko stvar kar najbolje približati psu. kako recimo reagirati v boljs tresnih situacijah, ki so prisotne vsak dan tudii na sprehodih.
se mi zdi, da je gyasi mnogo bolj vesel in se pripravljen igrati. prej se recimo ni želel igrati z žogico, ki sem mu jo metala. sedaj je zelo navdušen na to igro :)
nico, pomoje bi tudi fridi bil agility zelo všeč ;) se mi zdi, da je pasma kar primerna za ta šport. seveda pa si ne domišljam, da je konkurenčna kakšnim terierčkom ali borderjem. midva to počneva, da nama je luštno, sva skupaj aktivna in se česa novega naučiva ;) če pa bova kdaj sposobna za kakšno tekmo pa toliko boljše ;)




italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0

Torej, Frida je očitno lepo učljiva, motiviramo jo pa v glavnem s totalno navdušeno pohvalo (no, če sem poštena, to pomeni, da se jaz z njo infantilno pogovarjam in jo mečkam :-[ Tega se še nisem uspela odvadit. Človek ne more verjeti, koliko to psu pomeni!!!


nico, pomoje se zaradi tega ne rabiš obremenjevati  :o če tvojemu kužku takšna pohvala veliko pomeni, je to super! ne vem zakaj bi se tega odvajala. tudi sama ugotavljam, da je to gyasiju zelo pomembno in tega prej nisem niti vedela. pomoje se kontakt med vodnikom in psom na tak način le krepi ;)
včasih se počutim kot kakšna zmešna opica na poligonu, ko skačem okoli gyasija vsa navdušena ;) a njemu to pomeni igro in z mnogo večjim veseljem sodeluje...v tej smeri se
želim še mnogo bolj potruditi  :o



casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Nico, mančestri so sicer malo težji od italijančkov, po karakterju pa že mesec dni ugotavljava skupaj z "italijančkom", da so si neverjetno podobni. nežni in crkljivi, a zelo nezaupljivi do tujcev in občasno malo plašni (sploh ob nepravilni socializaciji in vzgoji). Naš Casper bo kmalu star eno leto in imamo na travniku ali v gozdu vedno spuščenega z vrvice. Zelo uživa v igri z drugimi psi, tudi z večjimi, predvsem pa z igrivimi in hitrimi. 

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Tudi pri nas najbolj pomaga navdušena pohvala in tuljenje in skakanje in crkljanje.  :-[

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


nico

  • *
    • Prispevkov: 72
    • Točke: 0
Casper, no zanimivo, sta si pa pasmi karakterno res zelo podobni...

Italjanček, koliko časa pa recimo traja trening? A se Gyasi kej utrudi pri tem?  Jaz sem namreč ugotovila, da se tile italjančki zlepa ne zmatrajo... Ko imajo drugi kužki že jezik do tal, jih naša še kar priganja in izziva, da bi se tek nadaljeval...