Še vedno jo je strah!

Ula82 · 2838

Ula82

  • *
    • Prispevkov: 20
    • Točke: 1
: 02 Februar 2007, 22:54:49
Pozdravljeni!

Moja Nina ma dva meseca in pol. Postopoma jo poskušam navajat na to, da je v sobi sama. A mala tako zverinsko tuli in joka, pa sem jo že tolikokrat zaprla v sobo. Pa ni nič boljše.Tud, če odhlačam iz sobe pa da me ne vidi, ko opazi da je sama, četudi vrata niso zaprta joka. Me skrbi, kaj bo ko me ne bo doma, saj živimo v bloku in je to precej neprijetno :-\. Poleg tega sem opazila, da se neizmerno boji pasjega laježa.Je iz zavetišča, možno, da jo je bilo kot dojenčici strah laježa ostalih psov in ji je to  ostalo v podzavesti.Ko greva na sprehod nekaj časa vohlja potem pa jo čez nekaj časa postane strah in začne cvilit in skakat po mojih nogah, hoče v naročje. Zelo težko se jo vodi, saj se ustavlja na vsakih par metrov in jo vlečem a je tako trmasta, da se kar usede in začne cvilit, jaz pa tudi nimam srca, da bi jo kar vlekla, ker je še tako majhna. Aja poleg tega me skrbi, če tako mlad pes skače dol iz kavča oz. postelje, ali si res lahko poškoduje nogice. ???.Skoz rine gor na postelje, kot obsedena.Kako naj jo odvadim tega?Se je kar nabralo enih vprašanj? :)

+1



meta

  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 920
    • Točke: 25
Odgovori #1 : 03 Februar 2007, 09:30:26
Ali imaš kakšno stvar, ki ima vonj po njeni mami? Večina mladičkov, se počutijo bolje, ko imajo nekaj maminega in so mirnejši.
Mogoče bi jo probala zamotit s čim, ko zapustiš sobo, lahko s kakšno igračo (kongo je recimo super ;)), da ji skriješ brikete po sobi (samo to potem odštej od tistega kar dobi pri obroku). Je pa psička še zelo zelo mlada (je naša tudi imela 'arije', ko je bila še tako majhna, zdaj je pa ok).

Glede sprehoda... kolikor imam jaz izkušnje  se z 'malimi cefizlji' bolj malo sprehaja pri dveh mesecih in pol. Moja psička še do konca ulice ni želela. Isto se je usedala na tla, cvilila in ko si jo žele malo potegnit ('kao': daj pridi, greva) se je namrdala in se še bolj vkopala v tla. Tako da to daj psiči malo časa. Moraš tudi to vedet, da z dvemesečno psičko ne moraš že kar na dolge sprehode hodit, tudi pol ure je za njih lahko preveč!

To da si lahko poškoduje nogice je res. Jaz ti predlagam, da ji vsakič, ko želi na posteljo, kavč s strogim glasom rečeš NE (pa ne se dret, da se ne bo psička bala, če praviš, da je tako boječa), če to ne pomaga in bo ona še kar rinila gor, jo 'odrini' in reci NE. Če to dela, ko ni nikogar zraven daš lahko na posteljo časopisni papir, folijo,... nekaterim psom je to zelo moteče in potem raje ostanejo na tleh.

+1

Lp, Meta & Atra

Flatcoated Retriever - once you are owned by one, you understand

http://www.freewebs.com/atra-flat-coated-retriever


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #2 : 03 Februar 2007, 15:07:39
Sprehodi naj bodo kratki, če se naveliča jo vzameš v naročje za nekaj korakov, ponavadi psi potem spet gredo naprej. Lahko da imaš predolg sprehod in se utrudi, ali pa jo postane strah, ko se oddalji iz znanega okolja. V obeh primerih pač zelo počasi podaljšuješ sprehode.
Glede skakanja na pohištvo je odvisno od velikosti psa in višine kavča ali stola. Načeloma pa kar lahko pes naredi sam od sebe, ne da bi ga mi silili, lahko dela brez nevarnosti. Če te skaknje na kavč načeloma ne moti in te ne bo motilo ko bo psička zrastla, potem lahko podstaviš kakšne stare blazine ali kaj podobnega če se ti zdi previsoko (moje mama je v nekem katalogu celo zasledila stopničke za pse, po katreih lahko splezajo na kavč)
Glede lajanja in cviljenja ko je sama, pa je najbolje da si poiščeš kaj o ločitveni tesnobi (separation anxiety) - malo poguglaj ali poglej po starih temah na forumu, je bilo že veliko napisnega.


tejcica

  • *
    • Prispevkov: 9
    • Točke: 1
Odgovori #3 : 19 Februar 2007, 20:00:26
Nekje sem prebrala, da je za mladicke dovolj sprehoda: za vsak mesec starosti pet minut > 2-mesecni mladicek ima na dan dovolj 10 min sprehoda, 3-mesecni 15 minut ... ce se vseeno cica na tla, ji poskusaj preusmeriti pozornost s kako igro, igracko, piskotkom ... Da bo pozabila, da se ji ne da in da se trma ... Pri nas deluje ...

+1



andreja

  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 7.101
    • Točke: 28
  • vedno z mano
Odgovori #4 : 20 Februar 2007, 14:25:17
To s sprehodi, je bolj odvisno od psa samega in pasme.

http://blueberry.moj-album.com/

http://www.youtube.com/watch?v=CbKsgaXQy2k&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=2xB4dbdNSXY&feature=related

Never argue with an idiot; first he will drag you down to his level, then he will beat you with experience :P


nikexxx

  • Gost
Odgovori #5 : 21 Februar 2007, 07:55:23
Ja s sprehodi je res odvisno- jaz sem svojega že od tretjega meseca sprehajala na dan 2,5 ure, razen ko je dežavalo, ker ga zelo moti.
Glede tuljenja- z mojim je bilo enako.
Ko sem ga dobila sem v nabiralnike dala luštno obvestilo "sem mali Nat, še malo jokam, ker sem mali in pogrešam mamo, obljubim da bom čuval vse v bloku, ko bom zrastel" ali podobno.
Odziv je bil odličen, nihče se ni pritoževal, Nati pa je po 3 tednih nehal cviliti, ko sem šla v službo, kar odenkrat, kot da bi odrezal.
Poskusi- mislim, da ko pes osvoji neko rutino- npr. vsak dan zjutraj grem v službo in točno ve, da pridem nazaj, da greva potem ven...- te lepo počaka.
Lp

+1



Florinca

  • Mali Pesjanar
  • **
    • Prispevkov: 2.154
    • Točke: 15
Odgovori #6 : 21 Februar 2007, 08:31:54
Moja Nina ma dva meseca in pol. Postopoma jo poskušam navajat na to, da je v sobi sama. A mala tako zverinsko tuli in joka, pa sem jo že tolikokrat zaprla v sobo. Pa ni nič boljše.Tud, če odhlačam iz sobe pa da me ne vidi, ko opazi da je sama, četudi vrata niso zaprta joka. Me skrbi, kaj bo ko me ne bo doma, saj živimo v bloku in je to precej neprijetno

Kako pa odreagiraš, kadar jo pustiš samo v sobi in začne tulit? Pustiš, da tuli ali prideš nazaj do nje? Če vsakokrat, ko začne tulit, prideš nazaj, se stvar ne bo izboljšala, kajti mala se je oziroma te je že naučila, da če se tuli, dobi pozornost.  ;)  Če jo boš ignorirala, bo slej ko prej nehala in šele ko bo popolnoma nehala, prideš nazaj in jo pohvališ. Čeprav je iz zavetišča ne bodi preveč zaščitniška. Ji ne boš naredila nobene koristi.

Tole z lajžem in zavetiščem nima nujno nič skupnega. Moja je k meni prišla od dobre vzrediteljice, pa jo je bilo ravno tako strah laježa. Kadar je iz neke smeri slišala lajež, je začela vleči v nasprotno smer. In, če bi se mi revca smilila in bi res šli v nasprotno smer od laježa, bi to postala navada, ki bi jo bilo pri letu ali dveh zelo težko odpravit. Zato sem jo ZVLEKLA (kako sem grda) v smer laježa in ko je videla, da ni nič hudega, če pes laja, se je navadila in zdaj se nič več ne vznemirja - samo malo pogleda v smer laježa potem pa se dalje ukvarja  s svojimi palcami, krtinami,...

Nikoli, ampak res nikoli pa je nisem vzela v naročje, kadar jo je bilo strah! Tudi to bi ji lahko prišlo v navado. Če sva srečali psa in se je videlo, da jo je strah, sem šla do lastnika, vprašala, če smem psa pobožat ali je hud itd. Če je bil pes zelo velik, sem lastnika prosila, da ga da na prostor. Potem sem psa božala in moji prigovarjala: "Lej kako je prijazen, pridi, no, pridi." V večini primerov ga je samo malo od daleč povohala. Ampak tudi to se je spremenilo in zdaj ni težav. Če se kakega psa res boji, naredi 20 ali 50m ovinek.

+1

Kristinca & Florinca