Potem mi pa pojasnite, zakaj so v vsaj tričetrt primerih ko pes ubije zelo majhnega dojenčka to huskiji, sledijo jim pa, daleč zadaj malamuti. Druge pasme se pojavljajo samo v posamičnih primerih. Zakaj recimo pri samo malo večjih otrocih ali odraslih žrtvah huskijev med krivci ni več? (OK, je en v bistvu zelo nesrečen primer, ko je krdelo poldivjih huskijev ubilo odraslega človeka, ki so ga zamenjali za plen, ampak takrat je šlo res za posebne okoliščine).
Slučaj? Slaba vzgoja? Po moje podcenjevanje nagonov. Huskiji imajo med vsemi psi najbolj nedotaknjen lovski nagon. Tudi nekatere druge nagone imajo presenetljivo podobne volčjim. Meni se zdita možni dve razlagi. Po prvi pes preprosto zamenja dojenčka za plen, dojenček za njega (še) ni človek. Druga je pa malo divja, a se mi tudi zdi mogoča. Če se zgodi, da ima v volčjem krdelu mladiče volkulja, ki ni nekje na vrhu lestvice, ji tista taglavna mladiče ukrade (če ima istočasno sama leglo) ali pa jih pobije. Tudi pri huskikah se pojavljajo taki primeri in to veliko pogosteje kot pri drugih pasmah. Tudi iz tega bi se dalo izpeljat kakšno razlago. Čeprav, resnici na ljubo so med krivci v večini primerov samci.
Ali to pomeni, da naj bi se huskija znebili, ko pride dojenček? Seveda ne, samo prvih nekaj mesecev bi bilo treba paziti, da pes ne bi ostal brez nadzora sam z dojenčkom. Saj na to moramo itak paziti pri katerem koli psu. Pri huskiju pa še prav posebej. V avstralskem primeru je bil dovolj trenutek nepazljivosti, ko se je pes iz dvorišča prikradel v spalnico.
Dejstvo je, da se vsi psi ne skotijo enaki. Dejstvo je, da pasji mladiči niso že po defoju prijazni in jih lahko pokvari samo slaba vzgoja. Dejstvo je, da vse pasme niso po značaju enake. Dejstvo je tudi, da imam tako huskije kot malamute zelo rada. Take kot so. Žal mi je, da večina ljudi v njih vidi samo čudovite, prijazne kužke, ki se razen po zunajosti ne razlikujejo prav dosti od sosedovega pudlja. Do nesreč prihaja ravno zaradi nepoznavanja.