Srčna aritmija

peapea · 10519

peapea

  • *
    • Prispevkov: 124
    • Točke: 2
  • Didldadldudl Oskar je pa štrudl!
: 09 December 2007, 15:07:41
Torej.

Pretekli četrtek smo pri veterinarju odkrili, da ima moj Oskar srčno aritmijo (opravili smo slikanje - rentgen, EKG in ultrazvok). Zdaj sva 19.12. naročena pri kardiologinji Aleksandri Domanjko na veterinarski fakulteti. Po prvotnem šoku - aritmijo smo ugotovili bolj po naključju - pri veterinarju smo bili zaradi vnetja uhlja in po prvih dneh padanja v različne oblike histerije, sem se za zadevo začela malo bolj zanimati.

Za zdaj ponujam povzetek preštudiranega, prevedeno v terminologijo navadnih smrtnikov in predstavljam svoja podvprašanja, za katere vas prosim, da mi pomagate odgovoriti. Pozor! Podatki se nanašajo na aritmije "sesalcev", zato so v pasjem svetu mogoča odstopanja in razlike, čeprav v splošnem držijo za vse.

Poznamo večje število aritmij. V grobem jih ločimo na bradikardije (srce bije prepočasi) in taikardije (srce bije prehitro). V nekatreih članki in virih se navaja še "neritmično" bitje srca - za kar gre v Oskarjevem primeru, ni pa jasno ali je to še tretja delitev, ali se to stanje pač preveša v prvo ali drugo možnost. Pomoč dobrodošla.
Taikardije se običajno pojavijo ob večjem stresu in obremenitvi in so v večini primerov t.i. trenutnega značaja. Nevarne so, ker v primeru trajanja lahko povzročijo fibrilacijo srca - podrhtavanje srca, ki v bistvu ne črpa več krvi, ampak samo še "trza". Druga možnost - bradikardije je baje bolj stalno stanje, ne najdem pa meni razumljivih podatkov zakaj oz. v katerih primerih povzroča probleme (zastoji srca? - zgolj sklepam).

Zelo je pomembno tudi to, v katerem predelu srca, aritmija "nastaja". V primeru, da nastaja v spodnjih prekatih = ventriklih, je precej bolj nevarna, kot če nastaja v zgornjih delih = atrijih.

Poučila sem se še, da je lahko aritmija začasno stanje ali pa trajno. Trajno nastane zaradi prirojenih srčnih "deformacij" (npr. vozličkov), lahko pa jo povzročijo zunanji dejavniki (zgolj kot primer npr. nepravilno delovanje ščitnice, borelija, pomanjanje nekaterih snovi v telesu - kot je magnezij...).


In kaj pravzaprav hočem od vas? ;)
Nadgraditev zgornjih trditev, opozoritev, če kaj ne razumem prav, izkušnje s tovrstnimi težavami ali pa zgolj kakšno besedo spodbude  :-[.

P.s: voda se mu ne nabira.

+1

In dogs we trust!


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #1 : 09 December 2007, 18:20:28
Trinajstletni zlati prinašalec (moj prejšnji pes) je imel aritmijo. To smo ugotovili šele, ko se mu je začela voda nabirati v pljučih. Po enoinpolmesečnem zdravljenju, smo ga zaradi dveh izredno hudih zaporednih napadih uspavali. V času zdravljenja se res ne spomnim več, koliko različnih zdravil smo mu dajali, ampak bilo jih je veliko in vsa so imela grde stranske učinke, ki smo jih poskušali ublažiti z drugimi zdravili. Med tem časom je popolnoma izgubil tek, sprehodi so se omejili na pet minut, z vmesnim ležanjem, prebava ni več delala prav, za nameček je dobil še virozo. Sredstva za odvajanje vode niso bila dovolj učinkovita, ko smo povečali dozo, je padel nivo kalija in začel je dobivati krče. Ker smo kalijeve tablete dobili le šumeče, le-teh ga nikakor nismo mogli prisiliti, da bi jih spil. Skratka, bilo je zelo hudo. To je bilo pred šestimi leti. Upam, da imajo danes veterinarji na razpolago zdravila, ki so bolj primerna za pasje duše, saj smo ga mi morali zdraviti s humanimi. Če te še kaj zanima, vprašaj. 



peapea

  • *
    • Prispevkov: 124
    • Točke: 2
  • Didldadldudl Oskar je pa štrudl!
Odgovori #2 : 09 December 2007, 19:46:59
Hvala za odgovor Karmen!

Tudi to, kar praviš, so mi nekateri že omenili. Mislim na to, da običajno to odkrijejo šele takrat, ko se voda že nabira in je stanje kritično. Po svoje je to tisto, kar me drži pokonci - namreč, da je lahko aritmija prisotna celo življenje, probleme pa začne povzročati šele v "visoki" starosti. Voda naj se Oskarju ne bi nabirala - kar je pokazalo slikanje in ultrazvok (čeprav še vedno čakam na potrditev le-tega s strani kardiologinje - trenutno je v tujini).

Zanima me še tole: ali ste vi prej vedeli, da ima aritmijo (oz. ali jo je imel že celo življenje)?
Slepam, da ste bili pri kardiologu - kako poteka pregled?
Ste ugotovili, zakaj ima aritmijo (prirojeno, zunanji vpliv)?
Kako ste ugotovili, da je nekaj narobe - utrujenost, kašelj, neugodje, neješčnost?

Povedati moram še, da Oskar trenutno ne kaže nikakršnih bolezenskih znakov - je kot običajno, pije kot običajno, ne kaže znakov utrujenosti ali apatije. Vse kar je videti je nekoliko povečana živahnost - kar nekako pripisujem dejstvu, da smo mu po navodilih veterinarjev odredili počitek (dokler ne izvemo točno za kaj gre) , ergo mu skrajšali sprehode na minimum. Naj tudi povem, da ga nikoli ni matrala "kondicija" - za mopsa je zelo vzdržljiv (običajno imamo na dan dva sprehoda, vsakega po 1 do 1,5h, ob straniščnih izhodih). Zdaj seveda samo kakih 4-5x na dan po 15min.

Hvala še enkrat!

In dogs we trust!


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #3 : 09 December 2007, 20:36:09
Nikoli v življenju ni imel nobenih znakov aritmije, bil je zelo zdrav in aktiven pes. S srcem ni imel nikoli nobenih težav. To se je pojavilo nenadoma. Zadnje leto je imel težave s skeletom (starostne spremembe), vendar je bil kljub temu zdrav. Naenkrat je začel hujšati, izgubljal je mišično maso, hkrati pa je postajal vedno bolj okrogel v trebuhu. Potem je začel slabše jesti, včasih pa je žrl neprimerne stvari (pvc vrečke,...). Potem je začel kašljati zvečer, zjutraj pa sem ob ležišču našla prozorno sluz (tekočina iz pljuč). Odpeljali smo ga k veterinarju, ki je opravil celoten pregled, vključno s kompletno krvno sliko. Pes je bil popolnoma zdrav, le srce je kazalo hudo pešanje. Od takrat pa do uspavanja je minil samo mesec in pol, ker je bolezen zelo hitro napredovala. Na koncu je jedel le še iz roke in to skoraj s prisilo. Najhuje je bilo to, da se je vedno veselil pripravljanja obroka, potem pa se hrane ni dotaknil, kljub temu, da sem mu kuhala same dobrote. Nekega dne je bilo tako hudo, da smo ga odpeljali na uspavanje. Ko smo prišli v veterinarsko ambulanto, je pred nami odmarširal notri. Namesto uspavanja smo ga dali na infuzijo in ga odpeljali domov. Na infuziji sem ga imela večkrat. Vsakokrat je bil nekaj dni v redu, potem pa vedno slabše, do tistega jutra, ko mislim, da je prišlo do fibrilacije, dvakrat. Dali smo ga v avto in odpeljali k veterinarju domov. Med potjo sem ga poklicala in mu povedala, kaj se je zgodilo, odgovoril mi je le, če vem, kaj to pomeni. Rekla sem "ja". Uspavali smo ga v našem avtu, v našem objemu.



peapea

  • *
    • Prispevkov: 124
    • Točke: 2
  • Didldadldudl Oskar je pa štrudl!
Odgovori #4 : 09 December 2007, 21:30:40
Ok. Tole postaja vse bolj črno. Sicer me ljudje opozarjajao, da pešanje srca in aritmija ni ena in ista stvar in da tega niti slučajno ne smem tako dojemati. Samo... :'(

Bo treba počakat. Danes sem na optimistični strani (za razliko od prejšnjih dveh dnevov). Kao.

In dogs we trust!


artichoka

  • *
    • Prispevkov: 548
    • Točke: 0
Odgovori #5 : 09 December 2007, 22:12:33
Tudi nas prejsnji pesjancek (irski seter) je imel aritmijo - neenakomeren utrip. Ni pa imel, na sreco, popuscanja srca. Ugotovili smo tako, da je postajal po sprehodih precej utrujen, ceprav je imel ogromno kondicije (5-10 km teka na dan + 2-3 sprehode).
Kasneje smo ugotovili, da je imel tudi erlihijo (bolj ko sedaj razmisljam morda celo borelijo). Nasa zdravnica je bila prav tako dr. Domanjko. Smo ga celega preslikali (imel je tudi hude tezave s hrbtenico) in veckrat opravili ultrazvok. Dobil je tablete Atenolol (ali nekaj podobnega), ki so mu zelo pomagale. Na naslednji kontroli se mu aritmija sploh ni vec poznala. Tablete pa je moral vseeno jesti celo zivljenje.
Upam na najboljse za tvojega pesjancka.



peapea

  • *
    • Prispevkov: 124
    • Točke: 2
  • Didldadldudl Oskar je pa štrudl!
Odgovori #6 : 09 December 2007, 23:04:35
Artichoka, ne moreš si predstavljati kakšen balzam za moja ušesa je tale tvoja izkušnja  :-*!

Tudi jaz upam na najboljše. Kot sem že napisala, Oskar pravzaprav nima nobenih simptomov, ki so sicer tipični za kakšno popuščanje srca. K veterinarju smo šli zaradi vnetja uhlja. Poleg tega je bil malce smrkav (šele kasneje mi je kapnilo, da verjetno zaradi prehoda iz mrzlega sprehoda v toplo stanovanje), zdel se mi je nekoliko bolj utrujen kot običajno (tudi res, da samo meni, ki ga gledam 20 ur na dan in smo imeli v pasji šoli kar naporne treninge) in 2x je pojedel "samo" 3/4 večerje. Ker sem nagnjena k paničarjenju, sem vse to povedala veterinarju - in da ne bo pomote, vesela sem, da smo aritmijo odkrili, ampak mogoče sem stvar res predstavila malce preveč dramatično.

Skratka od petka naprej je normalno živahen, je kot pravi požeruh in na splošno me neumno gleda, ker ga po 15min sprehoda ženem proti domu.

Sicer mi bo do pregleda pri kardiologu še vedno ležala skala na prsih, ampak počasi vidim tudi možne pozitivne scenarije razpleta. Tako pač je, če vedno vidiš kozarec na pol prazen.

Hvala, res, še enkrat...

In dogs we trust!


artichoka

  • *
    • Prispevkov: 548
    • Točke: 0
Odgovori #7 : 10 December 2007, 07:29:37
Pa sporoci kako bo ...



peapea

  • *
    • Prispevkov: 124
    • Točke: 2
  • Didldadldudl Oskar je pa štrudl!
Odgovori #8 : 10 December 2007, 09:16:55
Vsekakor.

In dogs we trust!


peapea

  • *
    • Prispevkov: 124
    • Točke: 2
  • Didldadldudl Oskar je pa štrudl!
Odgovori #9 : 23 December 2007, 15:17:31
Ok. Končno lahko up-date-am tole zadevo.

Prvič. Vse je v najlepšem redu  ;D.

Drugič. Z oskarjem sva bila pri kardiologinji Aleksandri Domanjko Petrič. Ugotovili smo, da sploh nima aritmij! Poslušala je srček in naredila še en elektrokardiogram (EKG, po domače). Zdelo se ji je čudno, da je tokrat vse v redu. Nato sva preko debate razvozlali vso zadevo. Prvi EKG je bil opravljen tako, da je Oskar stal. Povedala mi je, da je takšen EKG popolnoma nerelevanten.

Tretjič. Sprašujem se, ali naj grem na kliniko in naredim "malo štalo". Zdi se mi čudno, da se kaj takega lahko zgodi. Tem veterinarjem sem popolnoma zaupala. Nekaj je, da bi mi povedala, da EKG ni čisto zanesljiv, če pes pri postopku stoji. Drugo pa je, če je takšen EKG popolnoma nerelevanten. Poleg tega, da mi je tehle 14 dni požrlo najmanj 5 let življenja, konec koncev vsi vemo, da je to tudi precejšnji finančno breme. Ne me narobe razumet, če je kaj narobe, o tem sploh ne razmišljam, ampak kar tako, malo za hec, se mi pa tudi zdi za malo.

Kaj pravite?

In dogs we trust!


mefisto

  • *
    • Prispevkov: 139
    • Točke: 4
  • Neapeljski mastifi CARSO DEL DOLAR
Odgovori #10 : 23 December 2007, 21:16:05

Živjo,

Citiraj
Ugotovili smo, da sploh nima aritmij!
Super!!!
Citiraj
Prvi EKG je bil opravljen tako, da je Oskar stal. Povedala mi je, da je takšen EKG popolnoma nerelevanten.
no comment :-X, razno pri njej so mojemu Marsu EKG večinoma delali stoje.

p.s. A je tale Oskar Tinin sošolec:)?


Mel

  • *
    • Prispevkov: 312
    • Točke: 2
  • ...moj sonček...
Odgovori #11 : 23 December 2007, 23:12:00
Kje pa ste delali prvič EKG?

Srce ima razum, ki ga razum ne pozna...
http://orix.moj-album.com/


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #12 : 24 December 2007, 08:53:08
Še vedno se dogajajo take stvari, žal. Sreča, da je s tvojim psičkom vse ok, to je glavno. Lahko greš narediti štalo, ampak ne vem, kaj boš s tem dosegla, kvečjemu pojdi tam in diplomatsko izsili kakšno gratis cepljenje ali kaj podobnega. Problem je v tem, da so veterinarji pri nas zaenkrat kot zidarji: eden vedno kritizira delo drugega. Če nisi strokovnjak na tem področju, ne moreš nepristransko presoditi, kaj je res.  >:(



artichoka

  • *
    • Prispevkov: 548
    • Točke: 0
Odgovori #13 : 24 December 2007, 11:00:36
Oh, kako je to fino, ce je bil samo lazni preplah. Sem prav vesela za malega.
Mogoce bi bilo bolje kot delat stalo, tiste veterinarje prijateljsko pouciti, kako naj bi se to delalo pravilno in strokovno. Se prej pa seveda preveriti, ce je to res! Vcasih se tudi veterinarji kar sami nekaj zgovarjajo, ko odkrijejo drugacno diagnozo (zal iz lastnih izkusenj).



peapea

  • *
    • Prispevkov: 124
    • Točke: 2
  • Didldadldudl Oskar je pa štrudl!
Odgovori #14 : 24 December 2007, 14:13:16

p.s. A je tale Oskar Tinin sošolec:)?

Res je. To je pravi Oskar. Pa čestitke za izpit! Sem slišala, da je Tina razturala. Midva ga bova šla delat spomladi (zdaj, ko je vse v redu nimava "izgovora"). A se vidimo v trojki?

Kje pa ste delali prvič EKG?

Na kliniki na Gorkičevi (pri Zaninoviću po domače). V splošnem so tam vsi res dobri veterinarji. Zato se mi zdi še toliko bolj čudno, da delajo take "začetniške napake".

Lahko greš narediti štalo, ampak ne vem, kaj boš s tem dosegla, kvečjemu pojdi tam in diplomatsko izsili kakšno gratis cepljenje ali kaj podobnega.

Ja, saj sem mela bolj diplomacijo v mislih. Samo povedat pa moram (že zaradi tega, da slišim še drugo plat). Pa da se te stvari ne ponavljajo.

Oh, kako je to fino, ce je bil samo lazni preplah. Sem prav vesela za malega.
Mogoce bi bilo bolje kot delat stalo, tiste veterinarje prijateljsko pouciti, kako naj bi se to delalo pravilno in strokovno. Se prej pa seveda preveriti, ce je to res! Vcasih se tudi veterinarji kar sami nekaj zgovarjajo, ko odkrijejo drugacno diagnozo (zal iz lastnih izkusenj).

Tudi res. Po praznikih moram itak tja, da vrnem izvide in dokumentacijo, tko da bom sporočila, kaj bom izvedela.

Drugače pa hvala vsem. Več glav več ve, poleg tega pa je lepo vedet, da imava z Oskarjem toliko prijaznega zaledja  :-*.

In dogs we trust!