Idiatirod in še ostale pa so dolge v povprečju od 20km naprej, mislim da prej omenjena tekma Idiatirod traja 2 dni, torej morajo imeti udeleženci te tekme kar ogromno priprav, da tako musher kot psi zdržijo to tekmo, kjer obstanejo in jo končajo le najbolj žilavi. Tko da če bi tudi mi delali z našimi na tem bi bili tudi oni preteči te daljave.
Iditarod je dolg 1100 pa še nekaj milj traja pa nekako 10 dni(=približno 1800km, kar pomeni, da vprega naredi povprečno 180km na dan). Letošnji zmagovalec Jeff King je prišel v cilj po 9 dneh, 11 urah 11 minutah. Zadnji pridejo ponavadi z nekajdnevno zamudo. Torej nekaj povsem neprimerljivega z našimi 20 km dolgimi dirkicami.
Glede oguljenih huskijev: ali so oguljeni ves čas, ali ste jih videli ravno ko so bili najbolj zmolsani. Pri samojedih najdeš take, ki imajo čisto v redu, kvalitetno dlako, pa jo dvakrat na leto povsem zmolsajo, da so par tednov taki kot koze. Drugi pa se molsajo komaj opazno.
Moje izkušnje so pač take, pasme so se spremenile in se še spreminjajo...
Tako je, vendar se ne spreminjajo vse enako hitro in na enak način. sama sem kar se tega tiče zelo konservativna, ker se mi je zgodilo, da je bila moja najljubša mačja pasma kar se mene tiče takorekoč čez noč popolnoma uničena in je ni več.
Nekako se mi zdi še najbolj sprejemljivo, če je znotraj ene pasme dovolj "prostora" za tiste bolj fancy tipe, kakor tudi za tiste bolj izvirne. Sicer se dogaja, da se za nazivom "delovna linija " skrivajo psi, ki so preprosto slabi in neprimerni za razstave. ampak načeloma in malo poenostavljeno je pa tako, da pri razstavnih psih daješ poudarek na tip (to je recimo dlaka, barva, barvni vzorec, kako nosi rep, ušesa, oblika glave....) pri delovnih pa je poudarek na konstituciji ( torej telesni zgradbi), od katere je odvisno kako se bo pes gibal, kako vztrajen, hiter in ne nazadnje odporen bo. Idealni pes bi bil perfekten v obeh karakteristikah, ampak takšnega ni.