Sasha to je pač normalno za labradorce. Tudi jaz sem bila za svojo prepričana, da je povsem nemogoča in sem skoraj obupala, pa nama je vseeno ratalo. Sicer pa lahko tudi Ireno vprašaš, saj sva med drugim k njej hodili na WT.
Recept je edino to, da jo ultra zaposliš. Jaz sem jo ganjala iz enega treninga na drugega (pa to sredi poletja ko je bila še vročina), hkrati sva vadile osnovno poslušnost, RO, občasno še agility in pa WT. Pa je imela še energije. Na sprehode sem hodila otovorjena z aporti, igračami, ... povsod sva vadile. Še na vzrejnem pregledu pri 18-ih mesecih je priredila celo žurko, ko je z aportom v gobcu divjala po celem poligonu in je sodnik komentiral, da karakter ima tapravi, samo poslušnost bo treba še poštimat.
Nekje pri dveh letih sem šele dosegla, da jo lahko sprehajam odpeto in ignorira druge ljudi, pri psih pa to še ne deluje povsem in jo raje pripnem ali pa se probam vsaj malo umaknit, da jo s poslušnostjo uspem "zamotit".
Saj veš: bolj trmasti na koncu zmaga. Samo pot je različno dolga.
Kar se pa KD-jev tiče, bi pa svetovala samo to, da greš v društvo, kjer ne delajo na silo (cukanje in zatezne ovratnice), ker s silo pri labradorcu ne dosežeš nič.