Po prečuti noči, obogateni z urgentnim izletom na veterinarsko kliniko, se mi je začelo porajati nekaj vprašanj. Zanimajo me vaše izkušnje. Včeraj ob šestih popoldne sem peljala Oskarja na redno letno cepljenje. Kot vsako leto do zdaj je bil cepljen s t.i. koktejlom proti nalezljivim boleznim (steklina, kužni kašelj, parvoviroza, pasja kuga). Kakšno uro po prihodu domov je Oskar bruhal. Glede na to, da ga obisk veterinarja vedno malo iz tira vrže in da je zelo na hitro pospravil svojo večerjo, se nisem preveč vznemirjala (živčki pač). Potem je bilo vse OK. Normalen, živahen, skratka b.p. Ko pa me je ob enih ponoči zbudil fant (hvala bogu in vsem svetnikom, da spi veliko bolj rahlo kot jaz), sem zagledala prizor iz nočne more pasjih lastnikov. Naokrog vse pobruhano, Oskar se je dušil, glavo je imel tako otečeno, da bi dala roko v ogenj, da to ni moj pes, po tačkah in trebuhu polno bul v velikosti frnikul...
Hitro sem poklicala dežurnega veterinarja na kliniko na Gorkičevi (dežuren je bil pa točno tisti veterinar, ki ga je cepil
). Da skrajšam zgodbo - oddirjamo tja (vet se je pripeljal vzporedno z nami-kar ni malenkost, saj živimo samo slaba 2km proč). Po injekciji kortizola v žilo, se je dihanje hitro umirilo. Počakali smo še kakšne pol ure. Naj samo pod črto povem, da nam vet svoje intervencije in dežurstva sploh ni računal.
Zdajle je Oskar sicer ves zbit, oteklina je pa skoraj splahnela in z užitkom je pospravil obilen zajtrk (z umešanimi tabletkami kortizola). Torej. Imate kakšne izkušnje s tem ? Povedati je potrebno, da je bil pred enim letom cepljen s točno istim cepivom, pa ni bilo popolnoma nobene reakcije (možno, da se je spremenilo samo vezivo). In kaj zdaj? Kaj pa drugo leto? Sicer se imam namen o tem še posvetovati z veterinarjem (nekaj smo že rekli, ampak ob pol dveh zjutraj v vsej tisti paniki mi je pol povedanega ušlo).
Rada bi pa samo še pohvalila veterinarja. Ob vsej nočni učinkovitosti, me je zjutraj še čisto samoiniciativno poklical (z besedami "kako je kaj z našim Oskarjem"). Resda so redki, ampak očitno še obstajajo veterinarji z glavo na mestu in srcem v velikosti lubenice...