Pridobi si 10% popust v spletni trgovini Pasji.Net X Hočem Kupon

Zgodbe

ninci · 8494

ninci

  • Odvisnik št.1
  • Administrator
  • *****
    • Prispevkov: 12.814
    • Točke: 24
  • Cloto
: 16 November 2005, 09:56:29
Pravila za pisanje zgodb:

1. Preden začnete v zgodbi sodelovati jo preberite od začetka!
2. Vsak član napiše max. en stavek, razen prvega, ki lahko naredi daljši uvod.
3. Poskusite pisati slovensko, tako kot v spisih, saj so drugače zgodbe težko berljive.
4.Na koncu zgodbe se javi nekdo, ki zgodbo zlepi skupaj in zapiše vse sodelujoče.
5. Veliko veselja in domišljije!

Tako prijetno pisanje in kasneje prijetno branje vsem skupaj.

Lp nina

Jaz sem najbolj pasji del mojega psa!
http://www.pasji.net
http://canecorso.si


ninci

  • Odvisnik št.1
  • Administrator
  • *****
    • Prispevkov: 12.814
    • Točke: 24
  • Cloto
Odgovori #1 : 16 November 2005, 09:57:28
ZGODBA ŠT.1

PeSjanar.si pravljica
Nekoč je živel velik hrošč, ki se je zelo rad vozil po toboganu. Nekega dne pa tobogana ni bilo in je razmišljal o lepih trenutkih, ko je tobogan še bil na svojem mestu. Po tehtnem premisleku se je odločil in šel do njegove najboljše prijateljice gosenice in jo povprašal ˝Gosenica kam se je skril naš tobogan˝. Gosenica je bila zelo začudena in odgovorila ˝le kam bi lahko šel˝ in tako sta skupaj odkorakala v svet raziskovanja.
Ustavila sta se pri gugalnici in se skupaj spominjala lepih dni na toboganu. Nato sta šla do potoka kjer sta zagledala stopnice, vsa vzburjena sta odhitela do stopnic kjer sta ugotovila, da v potoku plava nekaj velikega. Gledala in gledala sta in ugotovila da je tista stvar res velika in da je rdeče barve. Približevala sta se, bila sta vedno bliže, ko ju je kar naenkrat pozdravil gospod Polž! G. Polž je starejši možakar, vedno dobrodušen in dela v oddelku za predelavo stvari. Takoj sta ga povprašala po velikanski rdeči stvari v potoku. Gospod Polž si je nadel svoja očala se popraskal z glavo in razmišljal in razmišljal, končno pa je prišel do ideje, da bi to lahko bila izgubljena hiša njegove pokojne babice. Hrošč in gosenica sta bila sicer razočarana, a sta ga vseeno vprašala o toboganu, ki je krasil park. Gospod Polž je dobro pomislil, vdihnil svež zrak in rekel, da bo zadevo raziskal v najkrajšem možnem času. Hrošča in gosenico oblilo tako vznemirjenje, da sta se g. Polžu iz vsega srca zahvalila in šla k gostilni pri Stonogovcu na en pir. Tam sta se razkomotila enega ruknila in mimo je prišel mladenič slepec in ima ves vznemirjen povedal, da v vasi pri mlinjem dolu ni tobogana. Hrošč in gosenica sta mu vse podrobno razložila in tako se je poleg njiju vsedel še gospodič slepec z vrčkom svežega piva in vsi so čakali na polževo poročilo s terena. Ker Polža ni in ni bilo, so slepec, hrošč in gosenica postajali čedalje bolj žejni. Pili so in pili.... in spili ves pir. Ko je zmanjkalo pira, so ugotovili ,da
bodo medtem ko čakajo na poročilo odšli še na en pir. A ko so bili naši junaki na piru je gospod Polž živahno brskal za razvalinami tobogana, ter spraševal mimoidoče, če so videli tobogan. Srečal je gospo Štango, ki mu je rekla, da je videla tobogan ampak, da mu ne pove razen če ji takoj zdaj ne obljubi, da jo bo še ta večer peljal na ples. Gospod Polž okleva ampak jo vseeno po kavalirsko prosi za ples, ker res mora pomagati svojim prijateljem. Dobita se ob 8 zvečer pod hrastom potem pa gresta na sladoled in nazadnje na ples. Ampak Polž je imel v mislih čisto nekaj drugega…Pričakoval je swing, vendar je bila glasba na plesu zelo moderna in revež ni vedel kako plesati. Gledal je ostale, a ker je plesal s štango, mu pri najboljši volji ni uspevalo. "Ko bi imel vsaj roke," je pomislil, "potem bi tudi jaz lahko takole opletal naokrog!". Čedalje bolj je obupoval in obupoval in se zagledal v daljavo, ko se je zavedel da bulji v izginuli tobogan oči so mu skočile iz jamic in postal je slep... Ker ni imel več daru vida, je predlagal gospe Štangi naj postane njegova voditeljica. Gospe Štangi pa ni bilo nič jasno. "Le kje vidiš tobogan?" ga je spraševala in se začudeno ozirala po plesišču. "Saj ga en vidim več, če sem pa slep" se je polž zadrl nazaj "zato me pelji tja!" Toda tudi gospa Štanga je bila brez oči... videla je zgolj ultra zvoke s katerimi si je pomagala pri svojem poklicu. Zato sta se skupaj odločila, da to ne pelje nikamor, da gresta ven in mogoče pa gospod Polž le spregleda... A nista znala ven, ker nista nič videla. Polžu pa se je utrnila boljša zamisel: skril se je v svojo hiško, se zakotalil prek plesišča v smeri proti toboganu, odprl oči in zatipal tobogan. Uboga gospa Štanga pa je ostala na plesišču od koder ni nič slišala, saj so ji zaradi vznemirjenja odpadla tudi ušesa. Polž pa ves presrečen objel tobogan in začel verjeti, da je življenje polno razburljivih dogodkov, ki jih nihče ne zna vnaprej napovedati. Tudi naslednje se je zgodilo popolnoma nepričakovano, ker je polž od veselja spregledal in ugotovil, da štanga sploh ni tako napačna, kot je sprva mislil. Namreč, pridružila se mu je pri objemanju tobogana, ampak ugotovila sta da tobogan ni rdeč ampak...še prej pa je gospod Polž pomislil na Štango  in se ob tem spomnil, da je gospa Štanga še vedno slepa in gluha in se odločil, da ji bo, plemenit kot je, pomagal. Skupaj sta se opravičila nerdečemu toboganu za objemanje in odšla nazaj v varno zavetje plesišča, kjer sta odplesala še poslednji ples, ki jima bo za vedno ostal v spominu, a kmalu je ura odbila polnoč in bila je lepa poletna noč, in nato sta se novopečena soplesalca, morda celo kaj več, nesebično spomnila tudi na stare prijatelje, ki so pijančevali, sploh pa v gostilni pri stonogovcu, ker so bili vsi tako živčni, da so vsi vse spili zato so pri škratu. Hvala bogu, vedno obstaja alternativa. Zategadelj se je naša druščina odločila za viski. Ampak tudi viski je kmalu pošel, družba pa je postajala čedalje bolj živčna in ko so zagledali gospo Štango z gospodom Polžem je bilo veselje nepopisno. Vsi so napeli ušesa v pričakovanju šokantne novice. In poslušali….Ampak kar na enkrat so vsi obnemeli, kajti bili so res zelo presenečeni nad tem, kako hiter je postal Polž, kljub omejenim telesnim sposobnostim je celo noč preživel v iskanju tobogana in zibanju v ritmih plesa.
Kljub temu, da ni plesal swing je kasneje postal zelo srečen saj je videl, da so ostali srečni z njim, še posebej gospa štanga. Ob tej misli se je zavedal kako srečen bo tudi hrošč, ko bo izvedel, da je verjetno res tobogan v potoku pravi tobogan,ki ga iščejo. Zato se je odločil, da gre nemudoma po hrošča in gosenico, z njim pa seveda GOSPA štanga. S ga. štango jima bosta potem rekla naj se kar sama ubadata z toboganom, saj imata polž in štanga opravke, ki niso primerni za pravljice... odločila sta se namreč, da bosta odprla lastno podjetje, ki se bo ukvarjalo z iskanjem pogrešanih rdečih vrtiljakov. Odpravila sta se in že začela gledati za rdečimi vrtiljaki. Potem pa sta končno prišla do hrošča in gosenice in jima povedala, da imata firmo po imenu polžja štanga in od zdaj naprej iščeta izključno še pogrešane rdeče vrtiljake. Hrošč in gosenica sta bila začudena, saj nista pričakovala take zagnanost s stani polža. Vseeno sta hotel vedeti kje je tobogan, a polž je le skomignil z rameni in odšel z svojo gospo Štango. Onadva pa sta se lotila raziskovanja na lastno pest. Odpravila sta se usodi naproti in kaj kmalu ju je ta ista usoda usekala po glavi. Z neba je namreč priletel rdeč tobogan, toda ali je bil to ta, eden in edini, pogrešani rdeči tobogan? So ga res, kot so sumili največji paranojiki, ugrabili nezemljani? Tobogan je padal in padal zato ni bilo časa razmišljanja od kje je padel....zato sta hrošč in gosenica hitro zagrabila tobogan in kljub omotični zavesti zaradi udarca, sta se tako držala, da ju je tobogan odnesel v nebo, daleč v nebo…..tako daleč, da se jima je zdela zemlja kot majhna borovnička v črnem morju vesolja. Še bolj trdno sta se oklenila tobogana in upala na najboljše. Ob tem pa sta postala lačna... zemlja je bila borovnica, sonce pomaranča, zato sta se odločila za pristanek in dobro večerjo z svojimi prijatelji črvi, ampak kako bi prišla na zemljo v njihovo vasico po imenu Mlinji dol? Prišla je rešitev! Štangina prijateljica štorklja si je ravno razgibavala krila po vesolju in ker Gospa Štanga njej daje vsakoletni prostor za njen naraščaj ji je štorklja pomagala pri učenju plesa  in prevozih. Štorklja je vedela da bo štanga vesela če spravi hrošča in gosenico nazaj na zemljo. In tako je vsakega dala na eno krilo kjer sta lepo zaspala, zjutraj pa bosta že doma v preljubem Mlinjem dolu, kjer ju je čakal pravi rdeči tobogan. A nihče ni vedel od kod se je pojavil, zato so vsi začeli razmišljati od kje je ta prišel in ugotovili so da se je ugreznil v zemljo in kasneje prišel na površje.A s seboj je prinesel še rdeč vrtiljak in vsi so bili srečni , da so poleg tobogana dobili še vrtiljak. Z vsemi močmi so tobogan vlekli v park, kjer so ga postavili nazaj. Zmanjkalo jim je moči za vrtiljak zato so šli v gostilno pri stonogovcu na pir a ga niso imeli, imeli so le sok, zato so zapustili gostilno…Vsi žalostni….in potem so se spomnili, da pivo teče v reki Pivka , ki pa je nekaj kilometrov oddaljena od njih. Hrošču je bilo to blazno deleč, zato se je odločil da ne bo šel k reki  Pivki , raje bo šel  k škržatu je točno tako v gostilno pri škržatu, kjer pa tudi ni bilo več pira. Pa so naročili sok, saj se je gosenica odločila, da se že tako ali tako dovolj maje kot en pijanec in bi bilo to popolnoma preveč. Ob pitju soka so pomislili na gospodično češnjo, ki se je bila izmed vseh najbolj navezana na tobogan. Šli so jo iskat in našli vso objokani in grozno rdečo,saj je izvedela za izginuli tobogan.Vendar so jo prijatelji razveselili, da je tobogan že nazaj na svojem mestu. Zraven pa so jo prosili za pomoč pri prevažanju vrtiljaka prav tako rdečega zato, ker so bili samo tako pijani,da so komaj hodili. Ampak gospa češnja ni vedela kako naj pride z drevesa, ker še ni bilo čisto rdeča zato ji je pomagal slepec, ki jo je užalil s tem, ko ji je rekel borovnička. češnja je še bolj jokala in postajala čedalje bolj rdeča in končno ji je uspelo pasti z drevesa. Češnja je tekla do svojega preljubega tobogana, pri tem pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, zelo strahovitega  in izjemno grdega. Ljubosumna štanga jo je spotaknila, da je češnji padla peška iz glave. In tako je ostala brez peške ampak se ni sekirala, kajti navezanosti na tobogan se ne da prekinit z izgubo peške. Štanga pa je bila užaljena, ker ji načrt ni uspel, ampak češnja je bila že na toboganu, velikemu rdečemu. Hrošč je bil nad njo razočaran, ker jo je hotel povabiti, da bi skupaj uživala na toboganu, kot nekoč. Češnja pa ga je izdala in sama šla na tobogan, zato je ves jezen odkorakal vrtiljaku naproti. Odločil se ji je maščevati na izjemno grd način! Kmalu je ugotovil da gre v napačno smer. namesto proti toboganu, je šel proti vrtiljaku. zmeden je hotel spremeniti smer, a mu ni uspelo. postal je obseden z vrtiljaki, pri tem pa popolnoma pozabil na bistvo, ki je očem nevidno, in zato začel brezglavo dirjati okoli vrtiljaka. Vrtiljak je bil namreč zelo vroč. Hrošč je začel premišljevati zakaj je tako, in ugotovil ,da se je vrtiljak vnel, zaradi močnega sonca poklicali so Gasilca Stonogota.Pridrvel je in pogasil ogenj...in tako je hrošč ostal brez vrtiljaka.Njegova želja po toboganu pa se je vrnila. Z toboganom pa je odšla tudi jeza na češnjo. Tako se je odpravil k toboganu in češnji, se ji globoko opravičil in skupaj sta se spustila po toboganu, sedaj globoko zaljubljena drug v drugega sta srečno živela do konca svojih dni. Med tem pa sta se Polž in gospa štanga skupaj poročila seveda. Veliko svadbo so naredili v parku na toboganu. Vsi so živeli srečno do konca svojih dni!




Pisatelji: Irenchy,rina,Zoe,Ninci,Mašy,T.M.T,newfka,mucika,*nastja*,YURE



Skupaj spravila: Rinchy

Jaz sem najbolj pasji del mojega psa!
http://www.pasji.net
http://canecorso.si


Mašy

  • *
    • Prispevkov: 933
    • Točke: 14
Odgovori #2 : 16 November 2005, 18:02:15
Zgodba št. 2

Nekega jutra se je Rondo zbudil, se pretegnil, zazeeeehal in skočil do svoje posode, da bi pomlaskal zajtrk. Ampak tam ga je čakalo neprijetno presenečenje! Ni bilo hrane, šel je v pasjo trgovino. Ker pa je pač doga, si je za to vzel veliko časa in na poti do tja je srečal prijateljico Witty, s katero sta se skupaj odpravila do kozmetičarke, da bosta urejena prišla v trgovino. Toda tam se je aussijka Witty spomnila da je pozabila denarnico in kavalir Rondo ji je ponudil tisočaka, ampak Witty je hitro zgnala skupaj čredico marljivih čebelic, ki so bile pripravljene priskočiti na pomoč. Z urnimi gibi telesa jih je usmerila proti domu in svoji denarnici. Rondo pa je med tem sedel ob rob poti in počakal Witty. Takrat pa je srečal njufija Tysona in z njim rekel nekaj besed o pasjih novicah, ki so pretresle svet. Začela sta kar z najbolj šokantno novico. Prestolonaslednica Rina se je, po poročanjih agencije Pester, spet zapletla v škandale, kot je za dobermane seveda značilno. Skregala se je z vladnim predsednikom šnavcerjem Smartom. Smart pa vsak spor jemlje zelo resno zato je sklenil da jo bo na vsak način skušal prepričati, da je njegovo razmerje do lepotice Zare zgolj prijateljsko. Ampak Rino bo zelo težko prepričati, ker je kot predstavnice dobermanov zelo sumničava in se zaveda svojih sposobnosti. Kljub temu, se bo Smart zelo potrudil saj res ne sme država PeSjanar izvedeti med ljubezenskim razmerjem med huskyico Zaro in šnavcerjem Smartom. Ampak ker se detektiv bokser Neon potika vsepovsod, ju je zalotil pri igri "kavboji in indijanci". No, zalotil ju je pri resnejših "opravilih"... recimo sprehajanju s taco v taci po parku. Ker pa je bil potihem zaljubljen v Zaro ga je to zelo razjezilo, zato je iz samega besa napadel ubogega Smarta. Le-ta pa se je hitro vrgel na hrbet in naredil vajo MRTEV, ki mu pri lastnikih nikoli ni uspela. Med tem je Zara premišljevala ali se Smart samo dela, ali pa je mogoče resno MRTEV. To pa je bilo konec članka v dnevnih novicah zato sta dogič Rondo in njuf Tyson nestrpno čakala na avstralko Witty. Medtem sta se pogovarjala o šamponu za dlako, ker sta hotela imeti tako lepo dlako kot čivava Sib. Sklenila sta da bosta za šampon vprašala kar Witty. Ko je končno prišla jima je poročala kaj je videla na TV in skupaj so odšli k frizerju kot je bil njihov namen na začetku, medtem pa se pogovarjali o njihovi prijateljici Zari in njemu domnevni mrtvemu ljubimcu. Sklenili so, da ju gredo obiskat. Vendar je Witty skoraj zadela kap, ko ji je koder Ron pokazal račun, ampak so se zmenili, da gre koder Ron lahko z njimi na obisk, če jih sfrizira zastonj. Seveda je koder Ron bil takoj za, zato so se kar takoj odpravili. K Zari, ministrovi hčerki bi res rad vsak šel. Na poti do Zare so se izgubili in zato povprašali za pot dva prijatelja: rotta Miškota in mešanca med pinčem in dalmatincem – Čaka. Ona pa sta prijazno povedala, da so zašli v četrt kitajskih golih psov zato so se odpravili tja kjer bi kupili tople plaščke za gole prijatelje. Oni so jim v znak prijateljstva ponudili prenočišče, kjer bi se malo odpočili. A Rondo, Tyson in Witty so se spomnili na Zaro in zavrnili prenočišče, ter nadaljevali pot skozi naslednjo ulico, a ker Zare niso našli so se vrnili v hotel Frajer, kjer jih je postregel prijazen dolgodlaki muc po imenu Frajer, ki se je preoblekel v psa da ga ne bi podili okoli. Šli so v sobe da so se preobleki, potem pa v bar, kjer je na klavirju leže prepevala barska lepotica Lola. Bila je čisto gola, saj je bila perujski goli pes. Tyson in Rondo sta gledala in gledala, strmela v lepotičko, ki je še kar naprej pela in pela. Čedalje bolj sta bila omamljena, Witty pa je strmela v Lolinega bodygarda Willya, ki je imel črno oko in črn rep. Približali so se jim in naredili veliko predstavo, s petjem in plesom, a kaj ko je bila Lola ena sama in 2 fanta (Rondo in Tyson), ki sta bila najboljša prijatelja, zato sta se odločila, da se zaradi punc ne bosta kregala in si Lolo delila. Willy pa je bil med tem zaposlen z Witty. Vrtel jo je kot John Travolta. In nato sta odšla v zakolisje bara in sta se povzpela na stolp večne svobode in tako prekinila rdečico na obrazu, ki sta jo dobila, med poljubom, ki je bil njun prvi in obljubila sta si, da še zdaleč ne zadnji. Na vrhu stolpa sta videla njuno prihodnost: celo mesto v katerem je za zaljubljence mnogo kotičkov, ki jima lahko popestrijo prihodnje dni. Odločila sta se, da jutri odideta na skrivnostni kraj, kjer sta delala prevale in stoje. Oba sta bila že malo utrujena in sta si privoščila eno veliko porcijo Arden Grange briketov. Ko pa se je počasi bližala noč, se je Witty s težkim srcem poslovila, saj ni marala temnih in zahrbtnih ulic, kjer se pogosto skrivajo hudobne mačke, ki ropajo vse psičke, ki pridejo mimo. Witty se je poslovila in se odpravila domov. Ravno, ko je tekla po eni izmed ulic je pred njo skočil siamski muc po imenu Deni in glasno zapihal, da je Witty vsa prestrašena odskočila in padla v star koš za smeti. Mimo pa je ravno prišla poglavarka temne ulice - mačkonka Pika, ki je ulico poznala, kot vsako svojo bolho na svojih tačkah. Že se je želela Witty maščevati za celoten pasji svet, ki jo je kdaj preganjal, a se je odločila da ji bo tokrat pomagala, kajti punca se ji je resnično zasmilila. "Deni vedno si bil moja desna roka," mu je rekla Pika, "Upam, da mi boš pomagal tudi zdaj. V svojih dolgih mačjih letih sem pripravljena narediti manjšo izjemico, kaj ko bi pomagala tej psički...?" Deni jo je mrko pogledal, a je vedel, kaj ga čaka v primeru neposlušnosti, cel teden v smetnjaku z najmanj hrane, zato je Witty pospremil do njenega doma, kjer pa je Witty našla pismo, naslovljeno nanjo. Bilo je od Willya, bodygarda iz bara, notri ji je napisal, da bi jo še nocoj rad videl, kajti povedati ji mora nekaj pomembnega. Witty se je zamislila: "Le kaj bi lahko bilo tako pomembno?". Med tem pa je na njena vrata potrkalo in tam je stala objokana nemška ovčarka Rumba, Witty-jina najboljša prijateljica. Rumba je Witty prosila če ji lahko pomaga glede njenih mladičkov: Lane, Siba in Indija. Začeli so jo namreč zmerjati in v skrbeh je bila kajti prvič je imela mladičke in je še čisto neizkušena mati, in ni hotela razumeti da banda prihaja v puberteto. Njen mož, labradorec Valy, pa je bil večino časa od doma, saj je bil reševalni pes. In hkrati tudi malo, malo len. Vendar Witty ni oklevala.Takoj ji je ponudila pomoč pri varstvu. Poprosila pa je tudi Rondota, Rona in zlatega prinašalca Kinga, ki je bil "pravi" za take stvari. Navsezadnje je pridirjal bokser detektiv Neon in naznanil, da Zara še vedno čaka na obljubljeni obisk. Tako so Rondo, Tyson, Ron in Witty vzeli mladičke in jo šli ponovno obiskat. Tokrat so vzeli pravo pot se izognili temni ulici in strašni Piki. King pa je medtem doma premišljeval ali bi bilo boljše iti z njimi ali rajši ostati doma. Odločil se je, da bo šel z njimi saj je tudi on na TV-ju slišal šokantno novico in ga je zanimalo kako se drži Zara. Takoj je pohitel za njimi in na poti srečal Rumbino hčerkico Lano, ki je zaostajala za ostalimi. Posadil si jo je na hrbet in skupaj sta dohitela ostale in vsi so odšli iskat Zaro. Zara se je razveselila prijateljev in še bolj mladičkov, a mladički so se začeli grdo obnašati, ker Zara ni imela priboljškov njihove najljubše hrane Arden Grange, seveda. Tu se je vmešal oče Valy in se močno razjezil in vsak od mladičkov je dobil po zadnji plati. A malčkov to ni ganilo preveč. Odrasli pa so se posvetili Zari in njenemu ljubimcu Smartu. Zara je povedala, da je šel Smart v hribe, ker se skriva pred hudobno mačjo tolpo, ter Rino in seveda detektivom Neonom, kateremu je lepotica Zara tudi zelo všeč in je na Smarta grozno ljubosumen. Včasih ima občutek, da bi zaradi ljubosumja lahko Smarta celo "uničil", samo po drugi strani pa sta še vedno prijatelja in prijatelji držijo skupaj. Tako so naši prijatelji sklenili, da obiščejo še njega. Najeli so helikopter, reševalko ZP Gogo. Na žalost je helikopter strmoglavil že po vzletu. Medtem pa so vsi uporabili znanja pri reševanju, ki so jih naučili njihovi lastniki in se uspešno rešili iz strmoglavljenega helikopterja. In glej ga vraga. Prileteli so naravnost pred votlino v kateri je bil Smart, a tu se je pojavil en problemček. Ugotovili so, da so izgubili enega izmed mladičkov. Vendar so tudi Lano kmalu opazili na drevesu, vso objokano in prestrašeno. Mimo je priletela orlica Žoža in jo uspešno spravila na tla. Končno so bili spet vsi skupaj. Neon in Smart sta se pogovorila in odločila, da si Zaro porazdelita. Ampak problem je nastal, ker je Zara že imela svojega tipa in je potem ona rekla da si bosta morala poiskati drugo lepotičko. Smart in Neon sta užaljena odšla, Zara pa je premišljevala o svojemu dragemu zlatemu prinašalcu Pagotu. Detektiv Neon je moral torej v časopis spraviti novo zgodbo, ki je govorila o dveh pasjih zaljubljencih, ki sta se nesrečno zaljubila v psičko, ki ji je bil všeč drug pes in seveda so bili v zgodbi omenjeni tudi Rumba in njeni poredni mladiči. Tako je izšel nov članek, ki je sprožil novo pomrmravanje po državi PeSjanar. Ampak naši junaki so vseeno postali in ostali prijatelji in živeli srečno. Sib je, by the way, našel ogromno pudlic. Zadel na pasji loteriji in tako postal najsrečnejši pes na svetu. Ostali pasji prijatelji so živeli srečno. Witty pa se je končno lahko relaksirala ob pašnji ovac. Bokser detektiv Neon je nehal žalovat za Zaro in si našel punco, dolgodlako čivavo Gogo in z njo srečno zaživel. In kmalu sta imela tudi naraščaj, takega ki ga svet še nikoli ni videl (in tako je nastala nova pasma: DOLGODLAKA  NEMŠKA  DOGA). Rumbini mladički so odrasli in postali najbolj priljubljeni v državi Pesjanar. Dobivali so tudi različne pasje nagrade in živeli so srečno, do konca svojih dni!

Pisatelji: newfka, irenchy, rina, Mašy, zoe, Rinchy, Lanyca, ella, T.M.T, S1b, ninci, YURE, Lola, Neyka, ursa, Marko in mary

Skupaj spravila: Mašy



ursa

  • Mali Pesjanar
  • **
    • Prispevkov: 2.015
    • Točke: 18
Odgovori #3 : 23 November 2005, 13:38:42
Zdodba št.3

Nekoč, pred davnimi, davnimi časi je živel mlad, radoveden dinozaverček Dinko. Njegova mama je bila Mega in njegov  oče je bil  Zaver. Zaver je bil poštar, zato je mlado družino vedno obveščal o dogodkih, ki se dogajajo po mestu in svetu. Dinka so te novice čedalje bolj zanimale. Skupaj s svojim prijateljem Jonasom sta se odločila, da bosta ugotovila, ali je res, da je včeraj iz muzeja izginil zlat okrasrek, ki naj bi bil vreden kar 9000.000.000 dinozaverskih dinotolarjev in rečeno storjeno! Odpravila sta se v muzej,  a v muzeju ju je čakalo malo manj prijetno presenečanje zaradi mladisti ju niso spustili noter, saj so imeli vse mlade za vandali, ki  uničujejo stare dragocenosti, kot so okostja izumrlih živali in ostanki visoko razvitih kultur dinozavrov iz preteklosti. Zato sta sklenila,da  se bosta zvečer , ko bo tema splazila skozi luknjo za katero samo ona vesta , da pelje naravnost v muzej in se tako prepričala , če je res izginil dragoceni okrasek kraljične.  Tako sta dočakala večer in se počasi pripravljala na  veliko pustolovščino. Pripravljeno sta imela vse kar sta potrebovala, imela sta dleto, kladivo, tri  zarjavele žeblje in dolgo plezalno vrv. Seveda pa kot prava dinozavra nista pozabila na obilno malico s sendozavrom,colozavrom Colozaver je ravno spekla mama Mega, in je še vedno dišal po svežih ognojkih gnusozavra. Skrivnost mame Mega pri colozavru je, da doda doda ščepec soli driskozavra in tako doda značilni okus colozavra po iztrebkih svežih rib, ki plavajo v tamkajšnji stalni luži.  Dinko in Jonas se nista mogla upreti slastnemu colozavru, zato sta ga pojedla že doma in v božanskih okusih potonila v prijeten spanec in čisto  pozabila na veliko pustolovščino. V sanjah pa sta se spomnila na kraljičin okrasek in se takoj zbudila a na žalost je bil že jutro, potem sta se odločila da bosta počakala na večer kajti muzej čez dan obiskujejo različne pasje družine, ker pa je bilo do večera še daleč,sta sklenila,da. se bosta do takrat odpravila na sprehod, kjer pa ju je med sprehajanjem videl hudobni picizaver, ki je Dinku in Jonasu zavidal velikost. Sam je bil namreč velik le 50 dinotac. Kar pomeni, da je bil od Dinka in Jonasa manjši za kar 100 dinotac Vedno se jima je hotel maščevati,saj je za to krivil njiju. Pripravil jima je kruto past. Splezal je na drevo in nabral vrečo driskozavrov, ki jih je nameraval razsuti po tleh. vendar se mu je zalomilu pri potegovanju mreže, ki je bila pod driskozavri saj se je mreža zapletla v vejo na drevesu in zato se je Picizaver po nesreči zapletel vanjo in tako ostal kot na galeriji vsem, ki so šli mimo. Rešila sta ga prav njegova sovražnika. Picizaver je ob tem spoznal, da sploh nista tako napačna. Zahvalil se jima je in upal, da  mu bosta oprostila za vse slabe stvari, ki jih je izrekel o njiju. Prijatelja sta mu odvrnila da mu oprostita, če jima pomaga pri, " ulomu"  v muzej in se prepričati , če je res izginil zlat obesek ki je vreden 9000.000.000 dinotolarjev Toda medtem je zavrolocija že pričela z iskanjem pogrešanega obeska. Glavni osumljenci pa so bili gospod Nosozaver in gospa Joškozaver, ki se vedeta zelo sumljivo zadnje čase tako je naše tri junake čakala nova naloga,da poleg raziskovanja muzeja najdejo še Nosozavra in Joškozavra. Tako so se odločili da bodo svoj načrt vloma dopolnili še z načrtom o zajetju dveh dinozaverskih nepridipravov tako so se morali domov vrniti po novo opremo. Poleg dleta, kladiva, treh  zarjavelih žebljev in dolge plezalne vrvi so vzeli še voki-tokije in vodne pištolice, ki so jih namesto z vodo napolnili z sladkim , lepljivim , medom  ki bo nepridiprava zalepil na mestu. Čakala sta in čakala  in dočakala. Nepridi prav se je ujel na lepljiv med in ker mu je med iz vodne pištolice zalepil tudi usta ni mogel opozoriti svojega pajdaša. Tudi on se je prilepil na med in tako sta bila nepridiprava ujeta ! Ampak kaj bodo zdaj naredili z njima. Odločili so se, da bodo tokrat zaprosili za pomoč odrasle, saj je bila situacija res nevarna. Odšli so do policajev, polizavrov, ki so nemudoma pripravili zavromobile in se s prižganim (beri tulečim) sirenozavrom odpeljali na kraj zločina. Tam pa jih je čakalo presenečenje. Nepridiprava sta čudežno izginila in zato policista polizavrca nista verjela, da se je sploh kaj zgodilo Čeprav so naši junaki zatrtjevali, da so resnično ujeli zlikovca, jim dinozavri postave niso verjetli. Toda na kraju zločina so našli sledi od  Joškozavra in Noskozavra. V svoji naglici pa sta ponesreči pozabila na zlat okrasek in tako je zopet minil večer,ko niso prišli v muzej Ampak Dinko in Jonas sta se odločila da se ne vdata in tako sta se v poznih večernih urah odtihotapila iz hiše,poklicala Picozavra in skupaj so odšli do muzeja, kjer so našli obesek, ki sta ga tatova pozabila. Ena uganka je bila rešena, toda Joškozaver in Noskozaver sta bila še vedno na prostosti. Ampak trije junaki so bili premeteni. Kmau so ugotovili da so našli ponaredek s katerim bi lahko pritegnili nepridiprava. Uspeli so ju prijeti ampak niso opazili da je spodaj med zato so se prilepili še oni. To pa je bil problem, ki sta ga rešila mama Mega in oče Zaver. seveda sta mama in oče takoj poklicala policista polizavrca In tokrat so prijeli te nepridiprave. V dinozapor, nrejen iz kosti mamutov tam bodo verjetno ostali kar 300 dinozavrskih let. Dinko in jonas pa sta dobila velikooo dino nagrado, ki je bila velika in slastna. mnogo boljša kot driskazaver. Seveda sta nagrado delila tudi z Picozavrom,s katerim so postali zeloooo dobri prijatelji. In tako so vsi živeli še veliko dinozaverskih stoletij.

KONEC


Pisatelji: rina, YURE Lanyca, Neyka, zoe, T.M.T, S1b,  ninci, ursa, Mašy, Equus, mary, ella.

Sestavila: ursa

A dog is the only thing on earth that loves you more than you love yourself.  [~Josh Billing]


Tosy

  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.661
    • Točke: 25
Odgovori #4 : 24 April 2006, 15:28:03
Zgodba št. 4

Precej nenavadno za avstralsko poletje se je nov dan začel z oblačnim nebom. Trije prijatelji Daku, Iona in Balun so z zanimanjem opazovali velike bele oblake in se brezbrižno podali novim dogodiščinam naproti. Hodili so po širni avstralski divjini in razmišlali o oblakih. Kmalu so prišli do svete gore Uluru, kjer pa je bilo nebo popolnoma jasno. To se jim je zdelo zelo , zelo čudno saj je bila sveta gora Uluru vedno obkrožena z oblaki . Zdelo se je kot da je dan postavljen na glavo, Uluru brez oblačka, vse ostalo nebo pa oblačno. Le kaj bi to lahko bilo... bili so čisto zmedeni in odločili so se, da bodo temu prišli do dna. Svoje raziskovanje so začeli na meteorološki postaji pri vremenarju Bradotu. Vremenar Brado se je v Avstralijo preselil iz Evrope. Na svoje delo se je izvrstno spoznal, saj je bil ribji orel, predstavnik vrste z odličnim vidom. Povedal jim je, da se tudi njemu zdi vse skupaj čudno in da ne ve kaj si misli. Obljubil pa jim je, da ko bo vedel kaj več, jih bo poklical. Tako so naši prijatelji vznemirljivo čakali dneve in noči , dneve in noči ...., ko je neko popoldne zazvonil telefon , bil je Brado, ki je v tem dolgem času "izvohal" to vremensko skrivnost. Govorilo se je o skrivnostni moči, ki se je zadnje čase na različne načine kazala po vse Avstraliji. Prijatelji so napeto prisluhnili in izvedeli o čarobni moči koralnih grebenov, v  katerih se skriva  vremensko-morska  pošast , ki odloča o tem kakšno bo vreme in če jim bo uspelo to pošast ubiti ali vsaj spraviti na kakšno drugo celino bi bilo nebo spet polno oblačkov. Vendar so se odločili,da bodo težavo rešili po mirni poti. Ker spoštujejo vsa živa bitja, in ker je tudi vremensko-morska pošast bitje, ki ima pravico živeti, so se odpravili k njej na pogovor. A najprej so morali priti do nje. Vedeli so da je nekje na koralnem grebenu, pa tudi paziti so morali da je ne prestrašijo. Odpravili so se na krasno peščeno plažo,posuto s palmami,in obdano s kristalno čistim morjem. Pot do koralnega grebena in krasne plaže pa je bila dolga in naporna; prečkali so puščavo Warlpiri, se povzpeli na goro Isa, preplavali nekaj rek, prehodili nižavje Gulf in končno prišli do zaliva princese Charlotte v obmčju Kuuku-yani-ja. Tam pa so skoraj onemeli od lepote koralnega grebena... fasciniralo jih je predvsem kači z nogami podobno bitje, ki se je lesketalo v soncu v vseh možnih barvah. Opazili so, da ji nad glavo krožijo vse mogoče vremenske oblike in takoj so vedeli, da je to vremensko-morska pošast Kulta. Sproščeno se je sončila v plitki vodi, Daku, Iona, Balun in Brado pa so se morali odločiti, kako priti do nje da je ne bi prestrašili. Brado jim je povedal, da vsako Kulto pomiri nežna pesem in tako so vsi skupaj zapeli. Ampak na žalost niso bili rojeni pevci.  Vseeno pa jim je uspelo pridobiti Kultino pozornost, vendar ne tako kot so hoteli... Kulta se je razjezila vendar so jo prestrašeni pogledi omehčali. Zadnji hip je ustavila strelo, ki jo je pognala nad prišleke in jih bolj prijazno vprašala: "Ali mogoče mene iščete? Zakaj pas te sploh prišli sem?" seveda je od začetka do konca začela vse pripovedovati po tem ko so ji povedali, da iščejo prav njo. Povedala jim je, da je bila že od otroštva nekoliko drugačna in je nihče ni maral. Zato je bila večino časa žalostna in posledično je tudi povzročala slabo vreme. Zato je odšla sem v Avstralijo v prekrasno morje, da ni bila tako žalostna. Od takrat naprej, to je približno 5000 let, je v Avstraliji vreme vedno zelo lepo, saj je bila Kulta v Avstraliji spet srečna. Zadnje čase pa so se v glavo začeli vračati temni spomini iz otroštva in zato so se dogajale na zemlji različne spremembe vremena, kakršno je bilo njeno razpoloženje tako je bilo tudi vreme.   Ko je končala svoj govor, so ji mali prijatelji povedali zakaj so prišli... Kulta jih je zbrano poslušala in postala še bolj žalostna, ker je izvedela, da zaradi njene žalosti trpijo tudi ostali. Vendar so jo morali prijatelji hitro razvesečiti saj so se zbrali nevihtni oblaki. Skupaj so zaplesali ples dobre volje in kmalu je Kulta postala boljše volje. Tudi vreme je postalo boljše, ampak nekomu nekaj še vedno ni bilo všeč...   To je bil zlobni Sid, ki je Kulto preganjal in jo zmerjal, ko je bila majhna. Nekega dne pa je Sid padel v veliko jamo in ni mogel ven. Mimo je prišla Kulta kljub temu, da jo je stalno zmerjal, ko je bila majhna, mu je ponudila pomoč. Sid je bil presenečen nad njeno ponudbo in je nekaj časa premišljeval preden ji je pomolil svojo šapo in se prikobacal iz globoke jame…ob tem pa se ji je globoko opravičil. Kulta je bila vsa presenečena, ko je opazila, da se je omehčalo in spremenilo celo staro srce zlobnega Sida. A Sid je imel služabnike, ki o tem niso vedeli ničesar, zato so iz zasede napadli ubogo Kulto in Sid jih ni mogel ustaviti...Ranili so jo, nakar je Kulta izpustila zadnji vzdihljaj in se pognala v nebo, po dolgih letih, končno - osvobojena..   Sid je svoje služabnike grdo ozmerjal in jih vse po vrsti osvobodil iz suženjstva in jih pognal -v spomin Kulti- delati dobra dela po svetu. A eden izmed njih se ni spremenil in tokrat je ta, služabnik Grdadrža začel kovati spletke proti Sidu in niti sama desna roka Sida – Mehkaroka, ga ni mogel ustaviti pred tem, da je napravil atentat na Sida in ga za vedno pregnal v globine podzemlja, sam pa s svojo hudobijo zavzel svet in nihče razen naših iskrenih prijateljev ga ni mogel več ustaviti. Uničeval je gozdove, ljudi ubijal, sam pa bil oblečen v krzno, zaradi česa ga je zasovražil še ves živalski svet razen njegovih zlobnih pripadnikov. A nekoč, ko se je svet spremenil v sam velik zlobni krog, se je vrnil veličastni Sid, premagal Grdodržo in Zemljo preplavil z dobroto in veseljem... In tako se je zgodba skorajda zaključila, a ne smemo pozabiti na naše tri prijatelje in njihov delež pri vsem tem. Vsi trije so se spoprijateljili z Sidom in ni bilo kraja, ki ga ne bi prepravila njihova dobrota.

Pisatelji: Sunshine_1, zoe, Azu, Lenny, T.M.T, Mašy, Lanyca, rina, *yure*, *nastja*, Tosy, Neyka.

Skupaj spravila: Tosy

"Modern life is so thin and shallow and fake. I look forward to when developers go bankrupt, Japan gets poorer and wild grasses take over."


Lanyca

  • Gost
Odgovori #5 : 09 Maj 2006, 14:22:15
                                        Zgodba št. 5



Švicarski beli ovčar Hek se je lepega dne, sonce je sijalo, zbudil ob psu z imenom Poldek.
Kmalu je k njima pripujsala mešanka Dora in ju začela "komandirat".Poldek in Hek kar nista mogla razumeti, zakaj jima vlada samička, ampak lahko sta jo le nemočno opazovala.
Mimo pride bumbar Indi in skupaj z Poldekom sklene, da bo z zapleteno zvijačo pognal Doro s 'prestola'. Bolj kot sta poskušala, bolj je bilo zapleteno, saj je bila Dora zelo trmasta.
Kaj kmalu pa se je uresničil rek: "Kdor drugemu jamo koplje sam vanjo padeˇ.
Nato pa  je prišel mimo zverina Lony in  se nesmrtno zaljubi v mešanko Doro.
Bila sta res zaljubljena in Dora je postala prijaznejša do ostalih PeSjanov.
Vsi skupaj - Hek, Poldek, Lony, Indi in celo Dora so se torej spoprijateljili in se zabavali do pozne večerne ure, nakar prihrumijo še Bella, Dona in Hudi in tako rekoč so bili razdeljeni v dve skupini in igrali so se ravbarje in žendarje, ko se je na nebu zaslišalo grmenje in Dora ter Hudi sta prestrašena pobegnila v bližnji gozd in nenadoma zaslišala cvileč krik sosede - kravice Lojzke. Z Lojzko je moralo biti nekaj narobe a Dora in Hudi nista vedela, kaj storiti.  Zato sta počasi naredila načrt kako bosta z PeSjansko napravo izsledila Lojzko in ji pomagala. Hudi je skočil po to PeSjanarsko napravo...medtem pa je Dora obupano klicala Lojzko.
Iza  grmovja pa nenadoma skoči Lony in jima pove, da je slišal mukanje v smeri severovzhoda. In pasja druščina se je odpravila v tej smeri in skupaj s PeSjanarsko napravo so kmalu našli kravje stopinje a Lojzke kljub temu še niso zagledali. Nenadoma, čisto nepričakovano, pa so zagledali Lojzkinega najboljšega prijatelja pujska Bajsija, ki jim je bil pripravljen pomagati.
Najprej je bil malo nezaupljiv do njih, a jim je kmalu začel pripovedovati življensko zgodbo o Lojzki in njeni družini, ki se glasi takole: Lojzka je bila že od majhnega naprej kravica majhne rasti z rodovniškom imenom Alojzija Ko je dopolnila 3 mesece je v požaru izgubila starša, sama pa komaj preživela.
 Odnesla jo je z dvema hujšima opeklinama in dosmrtnim strahom pred ognjem. Zanjo je skrbela njena edina živeča sorodnica, prababica Liska, ki je že skrbela za vnuka Krakija in pravnuka Fikeca. Nato je njihova skrbnica na žalost izgubila življenje v potresu v krčmi Pr svinji, ki ga je povzročila nevešča sraka Leila. Lojzka se je odločila, da bo Krakija in Ficeka prepustila v skrb sosedi gospe Kareileini sama pa odšla na dolgo potovanje po Transilvaniji, kjer bo obiskala grofa Drakulo in profesorja Frankenstaina, a onadva sta bila samo zelooo lačna in ji povedala, da se lahko pridruži 'vampire klanu'.  Ampak ona seveda ni bila za to, zato sta jo želela zaklati.
 Mimo pride  bučman Indi in zagleda Doro. Ampak glej pa zlomka, tudi on se zaljubi vanjo in nato je Dora ujeta v ljubezenski krog Lony in Indi se nista mogla spomniti, koga ima raje, zato sta sklenila, da jo o tem povprašata vendar, ker je Dora tipična muhasta zapeljivka, se je odločila da napravi za njiju preizkus, da jo zapeljeta in se bo potem odločila katerega ima raje. Ampak tudi onadva sta imela pripravljeno presenečenje zanjo...in sicer... sta se odločila, da se pa že ne bosta pustila maltretirati takšni zbirčni babnici, zato  sta se od nje poslovila. Vendar Dora s tem niti slučajno ni bila zadovoljna!
Takoj se je odločila, da tako pač ne bo šlo in je odšla k staremu prijatelju berncu Astorju s katerim sta najprej divjala po hribih in dolinah, ko pa je prišla noč sta se vsa utrujena od divjanja ulegla in zaspala
in vsak je sanjal svoje razburljive sanje o tem, kako na Idija in Lonyja preži nevarnost!
Naslednjega jutra,ko sta se Dora in Astor zbudila sta ob sebi našla ogroomnooo pasjo torto, ki jo je zanju spekla tibetanska španjelka Tosy ter njen pomagač Ameriški kokerček Valy, ki sta se takoj po opazovanju njune umetnine prikazala izza grmovja.
Seveda No Ron in CaT Kana nista mogla opazovati vsega živeža praznih tac, zato sta se pridružila ostali pasji druščini,ki so zavzeto opazovali tortno umetnino. Nato sta se prikazala še Lony in Indi, ter zmazala vsaj 3/4 torte seveda so bili pa ostali pesjanarji jezni nanju in so se odločili, da skupaj spečejo še eno torto! A kakšno? Zmislili so se da bodo uporabili recept Valyja in Tosy, ampak izvorniku so dodali še mačjo konzervo, pest borovnic, 4 zmlete kosti ter brikete ARDEN GRANGE .  Ko so s skupnimi močmi spekli torto, sta se iz nekod pokazala krava Lojzka in pujsek Bajsi - živa in zdrava! in takoj planila na torto zdaj pa sta onadva pojedla celo torto,ki so jo spekli pesjanarji.
Zato so se vsi, na čelu s kravico in pujskom, odločili da bodo spekli še eno torto, ki bo dovolj velika za vse. Tokrat je recept prevzel kuhar Ron, in s pomočjo Tosy sta spekla zelo dobro torto,še celo zbirčen Lony jo je pohvalil da še nikoli ni jedel boljše !
 Kar naenkrat pa se je stemnilo in vsi prijatelji so se malce prestrašili in se odločili, da bodo skupaj postavili taborni ogenj, ki pa jim je ušel iz vajeti! Odskočili so stran,da se ne bi kdo opekel a se je pogumen Ron odločil da bo rešil vse prijatelje in se je sam pognal v ogenj, da bi ga poteptal a ga je ustavil  maltežan Dony-,ker se je zbal za njega- in tako rešil smrtne nevarnosti in skočil pred njega. Prišlo je do nesreče, ker se je Ron spotaknil ob malega maltežana in oba sat padla naravnost v ogenj. Ron je z zobmi zgrabil maltežankota in ga vrgel iz gorečih plamenov. Vendar je Ron je raje rešil Donija,kot sebe,ampak tudi Dony ni bil od muh skupaj z Tosy in Indijem so se pognali rešiti ranjenega prijatelja, in - uspelo jim je. Vsi so bili veseli,da so rešili prijatelja,le Lony  ni bi vesel, kajti zazdelo se mu je, da Ron ni ravnal prav. Odločil se je da bo o tem vprašal sodnico Lano, ki je sodila na pasji konferenci.
Lana je na začudenje vseh navzočih strokovno povedala da je medsebojno prijateljstvo trdna vez, ki bi jo morali vzdrževati in drug drugemu privoščiti uspehe, ki jih dosežejo, medtem, ko drug drugemu pomagajo. zato se je Lony sprijaznil s tem,da bi moral biti vesel a vse se še ni končalo. Naenkrat priteče črnuh Indi in pred vse PeSjane položi prenosni računalnik na katerem vsi opazujejo virtualne pse na Furry paws! Kar naenkrat zmanjka elektrike in Indi ne uspe prijaviti vseh svojih virtualnih psov, zato poprosi Lonyja in Doro, če lahko gresta vklopiti akumolator, ampak Lony in Dora sta nenadoma oglušela. Električni tok ju je stresel in tako sta oba sta dobila trajne poškodbe Tosy je hitro poklicala veterinarja, a on ji je odvrnil, da ne more več pomagati...Lahko vsi skupaj pridejo v ordinacijo in tam bodo videli kaj storiti.
Iskali so taxi, vendar jim zaradi pomanjkanja taxijev, ni uspelo dobiti hitrega prevoza zato sta se Dora in Lony odločila bosta ubrala drugo pot. Na pomoč sta poklicala bližnji avtobus in vsi naenkrat so se odpravili v dolino. Ker avtobusa v dolini še ni bilo, sta se odločili, da še malce počakata, da pride še Aska, ki jima bo prinesla magično pogačo, s katero bodo hitreje prišli do veterinarja in s katero bodo lahko plačali. Pogača pa je bila tako slastna, da sta jo Valy in Hek na licu mesta pojedla!
Niso imeli dosti časa, da bi se jezili nanju, bili pa so žalostni, ker zdaj morda ne bodo uspeli priti do veterinarja. Aska je brž v akcijo stopila, da novo pogačo bi priskrbela a moke bele ji zmanjkalo je, kako le naj zdaj  jo naredi.
Hitro je pograbila bližnjo ajdo in stekla k mlinarju, ki ji je zmlel vse skupaj v ajdovo moko.
Aski je vseeno uspelo,da je poskrbela novo pogačo in tako, so vsi skupaj srečno prispeli do veterinarja. Veterinar je ugotovil, da morda še vedno ostaja kanček upanja za Lonyja in Heka.
Hitro se je spravil na delo in kaj kmalu so se pokazali rezultati. Vsi so bili začudeni, kako je to sploh mogoče da je vse potekalo tako hitro. Veterinar jih je razložil, da bo mogoča ozdravitev, za katero pa rabi posebne sestavine: 
-mleko
-moko
-vodo iz slapa Rinke
-pasje piškote
-žgance
-ščepec soli
-dva rumenjaka
-stepeno smetano
-male čokoladne pasje mrvice z javorjevim sirupom.
In tako so se naši korenjaki lotili dela - iskali, vohljali, grebli, trgali in nabirali so sestavine, dokler niso prišli do končnega izdelka.
In da sedaj  vidimo, kako bo ta pripravek deloval s pomočjo čarobnih besed, ki se glasijo: "đonzaba messni vafely fidures!" Vse je utihnilo, nebo je pozelenelo in zagorelo, Tosy pa je prva opazila, da sta se Lony in Hek spreobrnila in zopet, po dolgem času prisluhnila zvokom življenja.
Tako se je pokazalo, da je še vedno upanje, da ozdravita in nekaj zbranih je že začelo pripravljati zabavo da proslavijo njuno vrnitev med vse ne gluhe osebke in seveda njihovo prijateljstvo, na proslavo so povabili tudi filmsko zvezdo Rino, ki je s seboj pripeljala tudi slavnega corsota Kinga in skupaj sta ob slovesnosti povedala nekaj besed in razrezala končno slavnostno torto, ki je merila kar 2x2 metra in res je je  bilo dovolj za vse kosmatince da so se do sitega najedli in s polnimi trebuščki počakali svoje lastnike, da so vsi skupaj po pestrih počitnicah odšli nazaj v svoje domove toda prijateljstva so vsekakor ohranili in naslednje leto jih čakajo še ene zanimive počitnice......

                                               

                                              KONEC






Pisatelji: Sunshine_1, Tosy, Azu, *nastja*, Lenny, *nastya_lony*, newka, Mašy, Scythe, kanchy, *yure*, **Jackie**, Lanyca, aska. :)


Sestavila: Lanyca