Počasi bo čas, da malo prebudim to temo. Morda je že kdo prebral, da sem se odločila, da moja naslednja mrcina ne bo rottweiler. Tako k meni predvidoma konec maja pride mala francozinja. Odločitev za pasmo je bila po lanskoletnem obisku Nizozemske pravzaprav takojšnja, upam pa, da bo to zame nova velika izkušnja v šolanju. Večina me je prepričevala, da naj se odločim za malinoisa, ker primernega nizozemskega ovčarja ne bom dobila.
Tisti, ki me spremljate že dlje časa veste, da se ponavadi precej poglobim v iskanje primernega psa, ki bo izpolnil moja pričakovanja. V tem primeru ni bilo nič drugače in moram priznati, da me je kar presenetilo, ko sem ugotovila, da v celi Evropi obstaja maksimalno ducat psarn, ki so sposobne vzrediti meni všečno mrcino. Pasma je sicer kar lepo razširjena, vendar je ogromno psov v rokah ljudi, ki jih imajo za hišne ljubljenčke ali se udejstvujejo v agilityju in podobnih športih. Kontakte sem vzpostavila praktično z vsemi, izbor na koncu oklestila na 4 (6, če vzamem, da gre v enem primeru za 3 psarne, ki vzrejajo skupaj). Na koncu sta ostala le še dva, ki kombinirata klasične FCI in KNPV linije. Kaj je na koncu prevladalo v bistvu ne znam povedati, komunikacija kot taka očitno, ker sem dobila ponudbo, ki jo zelo težko zavrnem. Vzreditelj je izredno sistematičen, genetiko in linije ima v malem prstu in je znanje pripravljen nesebično deliti. Dela načrtno z mislijo vsaj 10 let naprej. Je vse, kar zaenkrat pričakujem od vzreditelja. Vzreditelj je Jimmy Cazalas, lastnik psarne Des Fonds De Gueule (http://www.chiens-de-france.com/site_eleveur/index.php?rub=presentation&page=rubrique_histoire&ID_ELEVEUR=10516&ID_SITE=11826&PK_RUBRIQUE=867).
