Plemenjaki

mary · 17850

mary

  • dog loverka
  • *
    • Prispevkov: 493
    • Točke: 11
  • Flat Coated Retrievers 4ever
: 18 December 2005, 12:12:55
Imam podobno vprašanje, kot je v temi kako izbrati vzreditelja, le da me zanima v malo drugačnem pogledu. Naprimer, da imaš doma samca, plemenjaka. In dobivaš ponudbe za parjenje ipd. Kako lahko veš, da bodo lastniki psice, za katero se boš odločil, lepo skrbeli za mladičke? Konec koncev so to tudi mladički tvojega psa. Kako oz. na podlagi česa izbrati lastnike psice za parjenje.
Vem, da najprej izbereš psico, ki karakterno, vizuelno in zdravstveno ugaja tvojemu psu in imaš občutek, da bi iz te linije dobili dobre, zdrave mladičke, vendar kaj storiš potem, če se zaplete pri lastnikih?
Mislim, da se velikokrat zgodi, da lastniki psov izberejo psico, parijo, potegnejo denar in potem jim je vseeno kaj se z mladiči dogaja.
Obstaja tudi v tej smeri kakšna pogodba, s katero določiš, da bi rad obiskoval mladičke, spremljal njihovo odraščanje v leglu itd? Ali pač lastniki psov te pravice nimajo (če se seveda razumno ne zmenijo z lastniki psice)?

Lp

ps: če sem zgrešila temo ali pa bi tema pasala kam drugam jo prosim prestavite.

+1točka

Lp, Marusa


LIZA

  • *
    • Prispevkov: 1.016
    • Točke: 10
  • Aaron
Odgovori #1 : 18 December 2005, 13:03:17
Običajno je pri tem tako, da lastniki psic izbirajo med plemenjaki in ne lastniki plemenjakov med psicami. Ko psica opravi vzrejni pregled dobi v vzrejni knjižici napisanih nekaj plemenjakov na katere se lahko lastnik obrne. Če mu nobeden ne ustreza, poišče drugega plemenjaka, vzrejna komisija pa potem odobri parjenje.
Glede na to, da imam mladega plemenjaka doma in da dobivam kar precej ponudb s strani lastnikov nerodovniškim psičk oziroma psičk brez vzrejnega dovoljenja, mi je v prvi vrsti pomembno, da je psička z rodovnikom ter da so lastniki z njo pripravljeni opravit vzrejni pregled in vse kar spada zraven. Nadalje se mi zdi pomembno, da psička nima hujših zdravstvenih težav, npr. psičke z zelo slabimi kolki, komolci, s hujšimi težavami z očmi ali drugimi problemi, ki bi se dedovali verjetno nebi pustila parit z mojim plemenjakom (govorim na splošno, ne le za Aarončka).
Ko dobim ponudbo za parjenje se mi zdi tudi zelo pomembna informacija ta, če so lastniki pripravljeni naredit bris, ki pokaže, če ima psička slučajno kakšne bakterije, zaradi katerih lahko samec postane neploden. Nekateri lastniki se temu namreč vztrajno izmikajo, češ, da ni potrebno. Zdi se mi tudi, da v kolikor gre lastnik ne pozna dobro svoje psičke in ne ve, kdaj je godna, opravit bris in ne hodi zastonj k plemenjaku. Vesten lastnik psičke, ki mu ni žal sredstev in časa za njegovo ljubljenko bo skoraj sigurno toliko truda vložil tudi v mladičke.Je pa načeloma tako, da se lastniki plemenjaka ne 'vtikajo' preveč v mladiče, še posebej, če je njihov plemenjak zaplodil nekaj deset ali več psic. Meni osebno ni popolnoma vseeno, kaj se z mladiči mojega plemenjaka dogaja oz. se bo dogajalo. Sem tudi pripravljena pomagat pri njihovi oddaji, iskanju primernih lastnikov ali kakor koli drugače pomagati, če je le v moji moči. Več kot toliko pa lastnik psičke skoraj ne sme pričakovati od lastnika plemenjaka. Namreč lastnik psičke je dolžan ustrezno skrbeti za mladičke (in to je navedeno tudi v vzrejnem pravilniku), lastnik samca pa lahko pomaga toliko, kot sam želi. Če nič-nič. Čeprav kot sem rekla, osebno se mi zdi lepo in prav, da tudi lastnik plemenjaka pomaga vzreditelju, še posebno, če ga le-ta prosi za pomoč...Ne more pa lastnik plemenjaka spremljati na tisoče mladičev, ki so potomci njegovega plemenjaka in živijo širom po svetu, je skoraj nemogoče.
Da bi obstajala prav kakšna pogodna, ki bi prav določala, da bi lastnik plemenjaka obiskoval mladičke, nevem. Sigurno pa je stvar dogovora med lastnikom psa in psičke, da se dogovorita kako in kaj. Lastnik plemenjaka mislim, da ima vsekakor pravico videti potomce svojega psa, še posebno, če sta se z vzrediteljem dogovorila, da bo plačilo mladič iz tega legla.

+1


mary

  • dog loverka
  • *
    • Prispevkov: 493
    • Točke: 11
  • Flat Coated Retrievers 4ever
Odgovori #2 : 18 December 2005, 13:40:28
Citiraj
Običajno je pri tem tako, da lastniki psic izbirajo med plemenjaki in ne lastniki plemenjakov med psicami. Ko psica opravi vzrejni pregled dobi v vzrejni knjižici napisanih nekaj plemenjakov na katere se lahko lastnik obrne. Če mu nobeden ne ustreza, poišče drugega plemenjaka, vzrejna komisija pa potem odobri parjenje.

To že, da lastniki psic izbirajo plemenjake, ampak mislila sem v tej smeri, da plemenjak dobi veliko ponudb in se potem lastnik odloči katere od teh ponudb bo sprejel.

Citiraj
Več kot toliko pa lastnik psičke skoraj ne sme pričakovati od lastnika plemenjaka. Namreč lastnik psičke je dolžan ustrezno skrbeti za mladičke (in to je navedeno tudi v vzrejnem pravilniku), lastnik samca pa lahko pomaga toliko, kot sam želi. Če nič-nič.

Torej, če želi lastnik samca pomagati pri leglu, pa se lastnik psice s tem ne strinja, potem se more lastnik psa sprijazniti s tem?

Lp, Marusa


LIZA

  • *
    • Prispevkov: 1.016
    • Točke: 10
  • Aaron
Odgovori #3 : 18 December 2005, 14:50:41

Torej, če želi lastnik samca pomagati pri leglu, pa se lastnik psice s tem ne strinja, potem se more lastnik psa sprijazniti s tem?


Tako nekako. Mislim pa, da se lahko lastnik psa in psice vseeno nekako sporazumeta, če je lastniku samca res velik interes spremljat leglo. Čeprav je pa (žal) tudi velikokrat tako, da se lastniki plemenjakov sploh ne zanimajo za naraščaj njihovega plemenjaka...


Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #4 : 18 December 2005, 19:37:03
Tudi jaz imam plemenjaka, ki ga imam namen parit, samo da mam zarad teh njegovih napakc težjo nalogo pr iskanju primerne samičke. Ampak prav gotovo bo eden od pogojev da parim ssvojega psa tudi spremljanje naraščaja, razen če bo psica res točno tisto kar iščem in me lastnik ne bi želel gledat.

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #5 : 21 December 2005, 19:06:55
Mene pa bi (bo ???) zanimalo, zakaj so se odlocili ravno za mojega psa... kako mislijo, da bo to izboljsalo pasmo. Ne vem, ce bi parila kar z vsako, ki ima vzrejno dovoljenje :-\

battito animale


Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #6 : 01 April 2006, 21:32:37
Ker je prva paritev za nami malo poročam.

Zakaj so se odločili za mojega psa...vem

Spremljanje naraščaja...mi je dovoljeno

Z vsako, ki ima vzrejno dovoljenje tudi sama nebi parila. Verjetno. Je pa dejansko odgovornost lastnika psičke, da samca preveri in se šele kasneje odloči zanj. Z Eli je bil moj parjen (četudi nobeden ni vav rastavni pes niti nimamo narejenih vseh dodatnih zdravstvenih testiranj) ker se njune napake izključujejo (dobri/slabši koti, mala/velik). V kaj bodo zrasli mladički in če bomo parili še kdaj bo pokazal čas.

lp

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


Lola

  • Gost
Odgovori #7 : 02 April 2006, 19:43:06
Prvo kot prvo se mi zdi zelo pomemben pristop, ko pišeš, kličeš oz. se na drugačen način zanimaš za plemenjaka. Pristop se mi zdi enako pomemben kot pri zanimanju za mladiče. Ne moreš kar z neba ''uleteti'' in prašat a ste zato da vaš pes pari mojo psico. Pač more biti lepši način, tako da tudi ti predstaviš svojo psico, svoje delo ( vzreja ), svoje poglede, zakaj si se za psa odločil ...
Za enkrat nimam plemenjaka, a vendar če ga bom kdaj imela bom po vsej verjetnosti zahtevala da pari psice samo z zdravstvenimi testi pomembnimi za pasmo in ima opravljen bris na bakterije. Zaradi nekaterih bakterij lahko pes ostane neploden zato je res priporočljivo če pes pari psico ki ima to opravljeno, da se možnost izključi.
Večinoma ko gledamo mladiče, vprašamo kdo pa je oče? Vsakega psa ocenjujemo kaj daje. Jaz pa pravim da sta za leglo pomembna dva, pes in psica. Ampak ponavadi ko pride kakšna bolezen vsi posumijo v samca, češ on je to prenesel...in pes zgubi ugled. Zato sem mnenja da plemenjak ne bi smel pariti kar vsako psico.
Jaz osebno bi rada sodelovala pri mladičkih mojega plemenjaka. He he mogoče sem preveč čustveno navezana na take stvari a vendar je to del nekoga ki ga imam rada in mi je pomembno kako so, kako se razvijajo, v kakšne roke so šli itd. Mislim da pogodba o takih stvareh ni potrebna ( vsaj slišala še nisem za to ).
Upam da sem komu pomagala :)

Lp, Ana



ninci

  • Odvisnik št.1
  • Administrator
  • *****
    • Prispevkov: 12.814
    • Točke: 24
  • Cloto
Odgovori #8 : 02 April 2006, 19:53:09
Večinoma ko gledamo mladiče, vprašamo kdo pa je oče? Vsakega psa ocenjujemo kaj daje. Jaz pa pravim da sta za leglo pomembna dva, pes in psica. Ampak ponavadi ko pride kakšna bolezen vsi posumijo v samca, češ on je to prenesel...in pes zgubi ugled. Zato sem mnenja da plemenjak ne bi smel pariti kar vsako psico.

Ker si ravno omenila tole. Vedno se govori ta pes daje pa take in take mladiče. Nikoli nihče ne omenja samic, kot da so svete. Ok res je, da  je več potomcev psa, ker lahko pari večje število samičk letno in da recimo 30 mladičev letno, med tem ko jih da samica lahko recimo samo 10 letno. Pa se potem mogoče res v teh 30ih mladičih pojavi nek vzorec, ki se ponavlja. In se mi zdi, da se velikokrat samce res po krivem btoži, da dajejo slabe mladiče, ker je bil mogoče samo napačna izbira lastnika samice ali pač zgrešen predlog vzrejne komisije, ki so jo lastniki upoštevali.

Lp nina



Lola

  • Gost
Odgovori #9 : 02 April 2006, 20:11:38
Ja to je pomoje zgrešeno razmišljanje. Ponavadi vzreditelji izbiramo psa ki ima lastnosti ki jih psica nima, recimo da je krajši če je psica dolga, da ima dobro glavo če jo psica nima itd. ker bi radi izboljšali. Ponavadi pridejo ok mladiči če sta parjena psa med katerima ni gromozanska razlika, ne moremo pa pričakovat od psa da bo naredil čudež in z grdo in bolano psico dal šampione... Gledaj vedno oba starša je moje pravilo.
Je pa res kar si rekla, pes pari 10 psic in si s temi legli lahko ustvariš neko mnenje. Malo vidiš kakšni pridejo mladiči če pari pes outcross ali če pari linijsko, če se pri vsakem leglu pojavijo gluhi mladiči ali kakršne druge dedne bolezni potem že posumiš psa, drugače pa jaz gledam oba.



deteljica

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 4.353
    • Točke: 35
Odgovori #10 : 03 April 2006, 12:13:21
Pri  psicah je treba ločiti dve kategoriji-
1) Psice priznanih  vzrediteljev in psarn- tu bi jaz zaupala vzreditelju, bi hotela pa na vsak način kakor vedno podatke o novih lastnikih mladičkov in dovoljenje za oglede legla.
2)Pri kanditatih "ljubiteljske" vzreje pa naj vodi pobudi tisti , ki ima več znanja oz izkušenj. Tako je potem na njem, da oceni morebitno neprimernost kombinacije (in odkloni paritev če dvomi o rezultatu), tudi ne škodi več obiskov mladičkov ter pomoč pri prodaji v prave roke.
Jaz osebno imam do mladičkov mojega psa enak odnos, kakor do mladičkov moje psičke in se v delu, ki se ne nanaša na oskrbo (tu pač nisem zraven). Želim npr , da vem komu se prodaja, sodelujem pri prodaji in želim imeti pravico "veta" za prodajo lastniku ali za namen, ki bi se npr meni zdel neprimeren.
Je pa vse samo stvar dogovora. Če tega ni, ni paritve. Neke uradne možnosti za vpliv pa potem seveda nimaš. To je približno tako , kot pri prodaji mladičkov- poskušaš ocenit kanditata , a se lahko tudi zmotiš.

Heraklit: "Psi lajajo samo na tiste, ki jih ne poznajo!


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #11 : 03 April 2006, 13:16:36
Če želi lastnik plemenjaka spremljati razvoj mladičkov - lepo in prav. Če jih želi priti večkrat pogledat- lepo in prav. Če želi sodelovati pri prodaji, tako da pripelje ali pošlje kakšnega kupca, ki se mu zdi v redu - super. Če pa misli ocenjevati moje kupce ali za vsako ceno vsiljevati svoje, ki meni ne odgovarjajo - jok brate odpade. Samcev je dovolj, če ne v Sloveniji, pa v soseščini. Tisti, ki bi hotel postavljati neke ah in oh pogoje za to, da bo njegov velecenjeni samec naskočil mojo bedno psico, bo ostal brez mladičev in brez skočnine.
Pa še to: velika večina lastnikov plemenjakov o paritvi pojma nima. Če njegov super plemenjak ne zna takoj narediti vsega sam, je lastnik mrzel. Ali se izgovori na lastnika psice, da ni prišel pravi dan, ali pa kar takoj predlaga umetno oploditev (saj jo mora itak plačati lastnik psice). Kar se mene tiče, je "plemenjak" ki nima toliko nagona in samozavesti, da bi opravil po naravni poti, brez vrednost. Če pa ga psica, ki je sicer normalna in v pravi fazi gonitve, vztrajno odklanja, potem sem se verjetno zmotila in to vendarle ne bo dobra kombinacija.


deteljica

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 4.353
    • Točke: 35
Odgovori #12 : 03 April 2006, 13:29:20
. Tisti, ki bi hotel postavljati neke ah in oh pogoje za to, da bo njegov velecenjeni samec naskočil mojo bedno psico, bo ostal brez mladičev in brez skočnine.
Pa še to: velika večina lastnikov plemenjakov o paritvi pojma nima. Če njegov super plemenjak ne zna takoj narediti vsega sam, je lastnik mrzel. Ali se izgovori na lastnika psice, da ni prišel pravi dan, ali pa kar takoj predlaga umetno oploditev (saj jo mora itak plačati lastnik psice). Kar se mene tiče, je "plemenjak" ki nima toliko nagona in samozavesti, da bi opravil po naravni poti, brez vrednost. Če pa ga psica, ki je sicer normalna in v pravi fazi gonitve, vztrajno odklanja, potem sem se verjetno zmotila in to vendarle ne bo dobra kombinacija.

"Ah in oh pogoje" bi jaz postavila samo lastnikom iz druge točke, če bi ocenila, da imajo manj pojma kot jaz  ;).
pa   še v tem primeru seveda ne mislim sama prodajat celega legla namesto lastnika psice  ::).
Drugače pa do sedaj se ni še noben pritožil nad mojo željo, da mi za vsakega psiča pove kdo je kanditat zanj in kam in za kaj bo šel. Tudi , ko sem kdaj za kakega ocenila , da je nadpovprečen in da bi želela, da gre za bolj resno  delo ni bilo pripomb- edino kupca sem morala najt sama ::)

Če pa bi koga zato minilo parit z mojim psom- tud prav, me sploh ne gane , sej nisem vzreditelj, da bi imela psa z namenom paritve, niti nimam sindroma, da bi moji psi nujno rabili nasledstvo. Tudi se mi še noben ni zdel taka zvezda, da bi bila večja katostrofa za pasmo, če se ne bi paril ali pa če se bo manjkrat . Itak je vseh psov preveč, plemenjakov za najbolj zagrizene pa tud dovolj.

Glede točke pripuščanja sem pa jaz z istega mnenja. Pes, ki ni sposoben zaskočit , ni za parit.
Razlog me pravzaprav ne zanima.

Heraklit: "Psi lajajo samo na tiste, ki jih ne poznajo!


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #13 : 03 April 2006, 14:05:30
O saj midve bi se čisto lepo zmenile. Meni hodijo po glavi pametnjakoviči, ki mislijo, da požrli vse znanje sveta in se napihujejo kot krote, potem pa še psa ne znajo prijeti, takrat ko bi bilo treba. Resnično znanje cenim in pametne nasvete tudi upoštevam.


Lola

  • Gost
Odgovori #14 : 03 April 2006, 15:17:25
Se strinjam z Lanabelo. Vse lepo in prav dokler so pogoji sprejemljivi, če pa so pogoji pod kritiko pa mene briga naj bo svetovni prvak jaz z njim parila ne bom!!!
Slišala sem že primer ( na naši bt sceni ) da so pripeljali psico na parjenje zalo daleč k velecenjenemu vzreditelju in sodniku. Potem pa je ta velecenjeni gospod samo psa spustil in rekel lastnikom psice da naj kar sami parijo, on pa je vsake toliko časa pogledal skozi okno!! HALO?????? 1000 eur daš za parnjene, ne vem koliko denarja da tja prideš, hoteli in podobno... potem pa ti dajo psa na dvorišče in izvoli pariti sam. Pomoje bi jaz vse skupaj nekam poslala in se obrnila domov.
Če imaš plemenjaka moraš biti tudi primerno usposobljen za parjenje. Pri nekaterih pasmah je parjenje težje in se mora umetno oploditi. Tako kot je Lanabela povedala, če greš k vetu ti nosiš stroške. Tako da plemenjaka imeti tudi ni mačji kašelj, saj moraš vedeti kako boš odreagiral ko bo parjenje, kdaj boš kaj pomagal prijeti itd.



Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #15 : 03 April 2006, 15:50:40
Pri nas je nanko dogovor, da na prošnjo vzrediteljev tudi jaz iščem domove izven hrvaške. Za vsakega oddanega mladiča so mi ponudili tudi nekaj plačila, kar se mi zdi od njih zelo fer. Če najdem kakšnega ga najdem če ne pa pač ne. Na trepalnice se ne bom postavljala, moram pa priznat, da mi je zadeva v veselje in sem se je z veseljem lotila. Vsiljevat se pa ne mislim nobenemu.

Parit sama ne znam. Smo pač šli k človeku, ki to zna. Plačali so lastniki psičke. S tem, da jim je bilo prej vse skupaj povedano in so se strinjali.

Parili smo umetno. Psica ne spusti k sebi živga boga če je zraven še kakšen človek. Ko smo bili doma in sta bla zunaj sama se mu je voljno nastavljala ampak mamo pač malo preveč nerodno pasmo da bi lahko opravili sami.

Da pa daš nekomu plemenjaka zdej pa pari mi je pa odvratno in neodgovorno do konca.  >:(

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #16 : 03 April 2006, 16:40:34
In lastniki psičke so kar pustili psico umetno oploditi " človeku, ki to zna"? Jaz znam tudi. Noben problem. Samo dela se pa to izključno na klinikah, ki so za to usposobljene, če se že ravno moraš odločiti za nenaravne metode.


Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #17 : 03 April 2006, 16:47:25
Parila je vzrediteljica vendar imena ne bom izpostavljala. Verjemi pa da ni šlo za enega šteparja iz hleva ampak za človeka, ki stvar pozna in obvlada ter pari tudi večino svojih psov tako naravno, če pa ne gre pa umetno. Pri nas naravno pač ni šlo in smo umetno. S tem se meni osebno ne zdi nič narobe. Veterinarji še tega ne vedo da se sploh pari umetno če smo iskreni  ::)

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #18 : 03 April 2006, 18:59:25
Jaz svoje psice ne bi dovolila umetno oploditi, če ne bi bili opravljeni vsi testi, ki so za to potrebni. Te pa lahko naredijo samo na kliniki, kjer so specialisti za reprodukcijo. torej niti ne vsak veterinar. Če se umetno oplodi psico, ki ni v točno tapravi fazi gonitve je zanjo nevarno. Da o možnosti infekcij niti ne govorimo. Takih domačih mojstrov, ki radi postrani malo zaslužijo sploh ni malo. Lahko jim pri 10 psicah uspe, enajsto pa zajebejo. Mogoče bi bilo bolje, če bi se mojster potrudil in te naučil, kako se pomaga psu, da to naredi naravno.


Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #19 : 03 April 2006, 19:52:10
Še enkrat rečem. Parila je vzrediteljica in to dolgoletna, legenda znana po vsem svetu. Njej verjamem da se na vse skupaj spozna. Če naravno ni šlo, ni šlo. Ko bo priložnost, se bom tudi naravno naučila parit sama. Do takrat bo pač parila ona.

Če ti vso stvar pri vetih poznaš pa opiši postopek. Me prav zanima. Jaz sem po splošnem smehu, ki ga je bila oseba ki je parila deležna ko je rekla da veti nimajo pojma da se sploh umetno pari klicala veterinarje na naše večje veterinarske postaje. Moje vprašanje: kje bi lahko parila psa umetno? A se to tudi počne? drugi aa?...

Jok brate mi je bolje pri vzrediteljici pa če se vsi okrog mene na glavo postavte.

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #20 : 03 April 2006, 20:22:17
Klinika za mesojede, oddelek za reprodukcijo domačih živali. Za točen postopek pokliči in se pozanimaj. Vsekakor pregledajo oba partnerja, vzamejo in pregledajo brise od psice, pred oploditvijo pregledajo spermo, in predvsem - delajo sterilno.
Umetnih paritev pa res ne opravljajo nikjer in nobeni veterinarji. Pač pa nekateri obvladajo umetno osemenjevanje.


lacrima negra

  • *
    • Prispevkov: 116
    • Točke: 2
  • Ursinus Velutus Vaya con dios
Odgovori #21 : 11 Maj 2006, 16:18:44
Lanabela, katero pasmo imaš ti, da praviš, da plemenjak kateri ni sposoben sam spariti psičke, naj nebi imel potomcev, naša pasma npr., je hudo težka in ima hude razlike med samci in samičkami, a naj bi, po tvojem pustuli, da samček dobesedno polomi neko samičko, običajno se pa, šibko samičko namenoma pari z hudo močnejšim samčkom, prav zaradi popravkov glede šibkosti psičke, ali po tvoje psička, ki je sicer malo bolj šibka, a še vedno zelo skladna in v okviru vseh pasemskih standardov, ne bi smela imeti mladičkov? V takih primerih je potrebno poseči po umetnem oplojevanju. Kar se pa tiče umetno ali naravno oplojevanje, pa je definitivno več možnosti okužbe pri naravni oploditvi kot pri umetni.V tujini na splošno, lastniki samčkov ne pustijo več pariti naravno, prav zaradi spolno prenosljivih bolezni.


Sunshine_1

  • *
    • Prispevkov: 1.738
    • Točke: 9
Odgovori #22 : 11 Maj 2006, 19:21:07
mogoče sem tole spregledala (če sem se opravičujem) ampak... Kakšne nazive mora dobiti pes na razstavah, da dobi  naslov plemenjak... ???

Lp


LIZA

  • *
    • Prispevkov: 1.016
    • Točke: 10
  • Aaron
Odgovori #23 : 11 Maj 2006, 19:24:02
Načeloma nazivi z razstav pri nazivu plemenjak ne štejejo kaj dosti...
Plemenjak je brez kakršnihkoli problemov lahko tudi kuža, ki se ga uporablja izrecno samo za delo.
Sem pa opazila, da različno pojmujemo 'ime' plemenjak. Namreč nekateri pod to štejejo pse, ki imajo vzrejno dovoljenje, ne glede na to, kakšni so potomci itd. Nekateri pse, ki so v vzreji že dobro dokazani in imajo že lepo število uspešnih mladičev (oziroma pasemsko tipičnih), nekateri pse, ki so imeli le eno leglo...Različno.


GoldenGirl

  • *
    • Prispevkov: 2.901
    • Točke: 5
  • For Your Eyes Only
Odgovori #24 : 31 Oktober 2006, 18:44:02
Hello! To vprašanje sem prestavila iz druge teme.

Mene pa zanima kako izbirate plemenjaka za vašo psičko? Ali gledate rodovnik, linijo, razstavne uspehe, psarno ali komplementarnost, oziroma kompatibilnost (nasprotne napake) vaše psičk in plemenjaka? Če v Sloveniji takšnega plmenjaka ni ali greste tudi v tujino?? GG


skar

  • *
    • Prispevkov: 111
    • Točke: 3
Odgovori #25 : 02 November 2006, 13:38:14
Moje mnenje je, da če se pes in psica ne znata zmenit po naravni poti, naj ne bo mladičev. Vse te umetne paritve in carski rezi in vzreja za vsako ceno ne vodi nikamor drugam kot v čedalje več prirojenih problemov - tudi vedenjskih. Če zadeva odpove že pri tako samo-po-sebi umevnem nagonu kot je reprodukcija, nimaš kaj razpravljat. Pes mora imeti dovolj razvit spolni nagon, da opravi sam. In če je macho in je pravi dan bo tudi tako ali drugače prepričal ali si podredil psico. Če pa je psica nestabilna in preveč odvisna od lastnika, tudi prav. V naravi pač parijo samo alfa volkovi - alfa oz. beta volkulje. Tako to je. In psice kotijo brez carskih rezov in vrsta živi že tisoče let. Koliko let bi živele naše krasne pasme, če bi bilo vse odvisno od njih in narave? Je pa najbrž precej odvisno tudi od pričakovanj lastmikov (skočnina, sentimentalnost, šampionati,...) in s tem avtomatsko od veterinarjev in antibiotikov.

LP




Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #26 : 02 November 2006, 14:08:00
SKar potem si pa za izumrtje večine velikih pasem...jupiii

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


skar

  • *
    • Prispevkov: 111
    • Točke: 3
Odgovori #27 : 02 November 2006, 14:16:31
Pa tudi majhnih, če se predstavniki niti pariti ne morejo samostojno.

Ampak to je samo moje mnenje, ki nima nikakršnega vpliva na prakso. Še dobro.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #28 : 02 November 2006, 14:18:01
Skar, načeloma se čisto strinjam s tabo. Osebno bi psico, ki zavrne plemenjaka (ali pa ta kljub rahli pomoči ne zna skočiti) peljala drugam. So pa izjeme, recimo oploditev z zmrznjenim semenom zelo oddaljenega plemenjaka ali kaj podobnega. Tudi so nekatere pasme že tako izrojene, da se naravno razmnoževati skorajda ne morejo več. Kar se pa pomoči pri porodih in carskih rezov tiče - se zgodi tudi pri povsem normalnih in zdravih psicah. Recimo da se mladič pri izhodu iz maternice postavi povprek in  ga od zunaj ni mogoče obrniti. Sem pa za to, da se psic normalnih pasem po drugem carskem rezu ne pripušča več.
Kar pa se tiče izrojenih pasem pa...odvisno od okusa. Navsezadnje psi že dolgo ne živijo več v naravi in tako kot mi so vse manj odvisni od naravne selekcije. Z dobrimi in slabimi posledicami.


LIZA

  • *
    • Prispevkov: 1.016
    • Točke: 10
  • Aaron
Odgovori #29 : 02 November 2006, 14:20:02
Hello! To vprašanje sem prestavila iz druge teme.

Mene pa zanima kako izbirate plemenjaka za vašo psičko? Ali gledate rodovnik, linijo, razstavne uspehe, psarno ali komplementarnost, oziroma kompatibilnost (nasprotne napake) vaše psičk in plemenjaka? Če v Sloveniji takšnega plmenjaka ni ali greste tudi v tujino?? GG

Mislim, da bi moral odgovoren vzreditelj v prvi vrsti gledati na zdravje ter na tip plemenjaka. Če vzreja določen tip, naj bi potem tudi izbral plemenjaka tega tipa in ne nekega, ki je popolno nasprotje njegovemu tipu. Razen seveda, če to želi (ali npr. če želi narediti 'outcross').
Zaenkrat še nisem imela priložnosti vzrejat, sem pa izbirala psički plemenjaka kar precej mesece (a se nazadnje nisem odločila za parjenje iz nekaterih razlogov; psička je zdaj sterilizirana), bom pa povedala samo svoje mnenje. Meni osebno je pomembno vsakega po malo od zgoraj naštetega, v prvi vrsti pa zdravje. Ne le zdravje samca, ampak tudi zdravje njegovih prednikov. Bolj malo pomaga, da ima samec kolke A, če imata oba starša C in stari starši še kaj drugega... Pomemben mi je tudi tipičen karakter.
Če bi želela ohranit tip psičke, bi parila z rodovnikom, ki se čimbolj ujema s psičkinim (podobne linije, psarne, značilnosti prednikov...). Vsekakor mi je pomembno, da samček dopolnjuje psičko, oziroma psička samčka. Če ima psička nekoliko slabšo glavo, bom poiskala samčka z odlično glavo. Če imata oba lepo glavo, še toliko boljše. (samo kot primer, lahko gre za katerokoli lepotno napakico)
Razstavni uspehi pri meni kot zapriseženi razstavljalki nekaj malega sicer veljajo, sploh če so doseženi pri večih sodnikih-poznavalcih, mislim pa da nikakor ne smejo bit eno od glavnih meril.
Predvsem v primeru, ko bi bila psička parjena prvič bi me zanimalo tudi, kakšne potomce plemenjak daje. Če so zdravi, karakterno tipični in lepega videza. Poleg tega pa ne bi parila s psom, ki ima že čisto preveč mladičev in pari 'za vsakim vogalom'. Ker imam ravno tako pasmo, kjer je v SLoveniji točno ta problem, mi je to še toliko bolj pomembno. Zato bi definitivno šla poiskat nekaj novega v tujino. Osebno mi kilometri niso pomembni (niti cena skoka), če je le pes to kar iščem.

Skar: nekako se ne bi čisto strinjala...Namreč psi so že tako daleč stran od volkov, da se mi zdi primerjanje nekoliko nesmiselno. Pes je od človeka odvisen, volk ne. Torej je tudi preživetje pasje vrste v največji meri odvisno od človeka. Zelo težko je sparit dva dolgodlaka psa (maltežan, ši-cu) ali pa tako kot je Neyka omenila, dva velika. Poleg tega je pa še nekaj, s čimer se srečujemo lastniki plemenjakov in vzreditelji: kar precej velika verjetnost okužb pri naravnem parjenju. Zato ni malo primerov, kjer lastniki samca sploh ne pustijo naravno parit, ampak le umetno. Na eni strani jim dam prav, ker poznam precej primerov, kjer je kuža paril enkrat, se okužil in s tem se je končala njegova 'kariera' parjenja. Sama sicer pustim naravno parjenje, ampak vedno zahtevam pregled psičke pri veterinarju. Pa še kljub temu imam sem in tja kakšen siv las, da se ja ne bi kaj podobnega zgodilo Aaronu...