Tema: "E ti ubogi, ubogi pes, kako te mučijo..."

[Datelj]

Kako ohraniti živce, ko tvojemu psu naenkrat postane ime "bogi"?  Zato, ker ga ne pustiš, da te vleče na vrvici, ampak vztrajaš, da jo popusti, preden gresta naprej...zato, ker ga povlečeš nazaj, ko samo obmirovanje nima nobenega učinka (v primeru golobov, ki frčijo takorekoč pred pasjo šnoflo )...zato, ker ne reagiraš na vsak cvilež, s katerim želi kuža izsiliti pozornost ali pa se samo pritožiti, kako je on ubogi, ker ne more za golobi...zato, ker ga ne pustiš k vsakemu tujcu se čohljati ali pa ker rečeš ljudem, da ne mara, če mu gredo z roko nad glavo (mislim koliko ljudi pa to dela, prav nisem si mislila... )...da ne govorim o tem, kako zoprni so ljudje, ki začnejo psu kar ukazovati, da naj pride do njih, pri tem pa izgledajo še zame grozeče - ampak to je druga tema.

Saj vem, ljudje smo različni, eni smo pač manj občutljivi na lepe pasje očke in bolj strogi, drugi so bolj popustljivi. Marsikdo tudi napačno vzame moj pristop in moje pogovore s psom. Unai je večkrat "smotan" in "bumbar" kot pa "zlati" in "lepi", pa čeprav slednje bolj drži, ampak jaz pač rečem smotko in mislim to ljubkovalno, ljudje pa potem mislijo, da sem grozna. Če cvili, ga ignoriram, če javka (iz strahu ali bolečine - se mi skozi mota pod nogami in sem ga že dostikrat pohodila), ga zamotim in ne delam nekega cirkusa iz tega..."ti ubogi pes!"

Jasno, vsak komentira, kako je pes priden (saj je res, ga moram pohvaliti), noben pa ne pomisli, da je tudi moja vztrajnost in nepopustljivost pripomogla k temu. Pa bi dala za njega svojo ledvico in še kaj, če bi bilo treba, on je moja beba. 

Kakšne pa so vaše izkušnje in kako se vi spopadate s tem?

[5rca]

Po dalj časa začneš take stvari ignorirati ali pa se jim samo še smejati. Moja je ves čas "bogica" in ves čas poslušam, kako jo matram, ker mora kaj narediti za to, da dobi kakšen priboljšek. Pa sem se navadila, da gre skoz en uho noter, skozi drugega ven. Ali pa zadevo obrnem v šalo (recimo, ko sem slišala besedo "bogica" ker sem ubogo revco v dežju peljala na sprehod, sem odgovorila, da sem res bogica, da moram v takem ven, ampak da vsaj lulat pa more cucek)...  V glavnem, ni se smisla zaradi tega sekirat. 

[čara]

Jaz sem se sprijaznila, da je 99% ljudi pač ozkoglednih, mentalno nerazvitih, kaj jaz vem.  Ponudim razlago-če jo sprejmejo prav, če ne, pa samo upam, da psa ne bodo kdaj imeli, ker bo zoprn in nevzgojen.

[Datelj]

Ali pa zadevo obrnem v šalo (recimo, ko sem slišala besedo "bogica" ker sem ubogo revco v dežju peljala na sprehod, sem odgovorila, da sem res bogica, da moram v takem ven, ampak da vsaj lulat pa more cucek)... 

Super, si bom zapomnila.

če ne, pa samo upam, da psa ne bodo kdaj imeli, ker bo zoprn in nevzgojen.

To si tudi jaz včasih mislim. So pa tudi psi različni - eni pač nikoli ne vlečejo na vrvici in niso jokice, drugi to počnejo in so...temu primerno bodo eni lastniki lahko vzgajali tako, drugi pa drugače.

Vsekakor je dobro vedet, da se človek sčasoma na to navadi in postane odporen.

[TibiQ]

Moja Jazz je trenutno res boga revica, ker ima malo navidezne brejosti in noče jesti. Ampak noče jesti samo briketov, vse ostalo ji pa ni problem. Posledično ima preveč kisline in kakšen dan bruha (v enem tednu je 2x zjutraj). In jaz sem naravnost nemogoč trdosrčnež, ki stradam ubogega psa (seveda pri polni skledi briketov), čeprav ima itak kakšno kilco preveč, tako da ji moji starši seveda v moji odsotnosti dajejo potuho s kruhom in pašteto upd.  in mi težijo, naj ji vendar skuham kakšna jetrca in riž, da ne bo ubogi pes umrl. In sploh ne pomaga, če rečem, da s tako potuho seveda ne bo šla jest briketov še nekaj časa. Enako velja za vsak poskus ignoriranja izsiljevanja z laježem.. "Ja pa daj pelji ubogega psa ven,.." pa tudi če je na sprehodih in intenzivnem ukvarjanju cca. 4 ure dnevno,............... 

[čara]

Mene pri vsem tem zanima kako so oni reagirali na izsiljevanje otrok z jokom, histerijo . Ker jaz sem takrat sestrično pustla da se je drla, metala po tleh, brcala v zrak-ampak delala pa ne bo kar se ne sme! In enako je pri psih-vzgoja mora biti. Pa psi so si različni enim zadostujejo mehki pristopi, so že po naravi flegmatiki ipd, "mčotom" pa ne smeš popuščati in moraš biti nepopustljiv, dosleden. Ampak tega nekateri ne razumejo.

[Alba]

Psi znajo prekleto dobro izsiljevati zadeve, če jim pustimo. Moja gre zvečer spati v pesjak in še isto sekundo, ko pridem jaz nazaj gor v stanovanje, slišim kako tuli. In sem ugotovila, da je najboljše da jo ignoriram, ker da po 1 minuti mir.
Tudi ko smo se uili poleg, je to trajalo in potegi nazaj bi najbrž komu izgledali nepotrebni. Ampak brez tega ne bi dosegla kar sem.
Ne zmeni se za komentarje drugih, tvoj pes je in če ti ga uspeva vzgajati v poslušnega psa, potem dosegaš zastavljen cilj.

Je pa enako kot pri otroku, če ga za vsako dretje crkljaš, bo to njegov način izsiljevanje. Jaz če pazim nečaka in če slučajno pride do krega in joka med njima, je v pol minute vse rešeno. Točno vesta, kdaj mislim resno, da tega ne bom poslušala in prenašala. Pa ne govorim o nikakršnem nasilju. ne nad psom, ne nad otroci. Vse se da z besedo.

[varja]

jaz se še nisem navadila na to, pa imam psa 3,5 leta.. pa me še vedno to spravi na palmo. Zadnjič mi je ravno ena v pekarni razložila, da kaka pa sem, da pse imamo za to, da cvilijo in da jih razvajamo. In da se tako pogovarjajo z nami. Jaz pač gledam na to drugače. Prvo leto sem bila popustljiva, zdaj pa nosim posledice. Takrat sem si še mislila, kaj si bo kdo mislil o meni, zdaj pa mi je vseeno. 

[Loty.]

Khm, pri meni isto. 
Mi tudi govorijo, da mučim psico, ker hodim na agility.  In pravim, da tega nebi počela, če nje nebi bilo v veselje. In potem: kako pa veš, da je nje u veselje? 
Take stvari me čist iz tira spravijo.  Se moram navadit. In tudi doma, ko rečem, da bo že jedla, ko bo hotela, ji ostali družinski člani želijo skuhat meso.  Ampak tistim, ki nimajo psa in od njega ne pričakujejo, da bo vsaj do neke mere ubogljiv, se to zdi mučenje. 

[Smrček]

poznam! Revček je ker more včasih povadit trikce, revček je ker nesme prosit pri mizi (seveda jaz začnem kričat, brcat... Potem sem pa jaz tista ki hoče slabo psu! NE pomislijo pa da ima po človeški hrani drisko ne!  mami ni taka ampak dedi in babi sta pa čist nepobljšliva...nasrečo mam mami ki miri moje izpade (potrpežljivost ni ravno moja lastnost) Drgač bi nevem kaj naredila! ) ) Revček je ker more do 3h počakat da gre ven, revček je ker ma tako grozljivo gospodarico kot sem jaz (ah sej mi pomen samo VSE! To pa res ni nč tacga... )  Revček je še za miljon drugih stvari Sam jaz (nažalost al pa nasrečo) Nisem taka da bi lahko kej ignorirala... jaz sem taka k pol nazaj zabrusm! Komr kol k se utika vame al pa še hujš v MOJGA PSA!!!


PS:K mava na vikendu ovire tud poslušam ''glej kako ubogega revčka muč''

[čara]

Pri nas je največji problem da imamo pravilo NIČ OD MIZE. Ona dobi svojo rano ko delama vaje, ko je čas za njeno kosilo. In dobi to kar je za njen želodec OK. Niti slučjno ne mastnega mesa, peciva itd. Dedana je treba zelo pazit pri tem in pa fotra-ker on se obrača ko vrtavka in na tak način je psica vzela kos jagnetine in potem prebavne težave.

[varja]

Uh uh... 

Najraje pa imam od vsega, da potem za hrbtom ljudje počnejo točno to, za kar si jih prosil, da ne! Ker jim ni jasno, da s tem škodiju psu in da jih ne bo imel zaradi tega nič rajši. V obraz ti govorijo, kako se strinjajo in razumejo, potem pa obrneš hrbet in cak.  Ne vem... ne razumem tega....   

[Datelj]

Vidiš, tu sem se pripravljena jaz tudi na smrt skregat in dam ljudem zelo jasno vedeti, da mislim resno. Ne glede na to, kdo in kaj so (tašča, šef, popoln neznanec, dober prijatelj). Poskušam jim razložiti, zakaj neke stvari počnem oz. ne počnem in zakaj jih prosim, da tudi oni ravnajo enako. Če ne gre drugače, jim pač povem, da naj se ne vtikujejo v to, kako vzgajam psa in da se v otroka verjetno tudi ne bi in da se ne bomo lepo gledali.

Pa do zdaj kaj pretirano ostra še nisem rabila biti, kar razumejo, da mislim resno. Seveda se komentarjev ne vzdržijo, sploh tast je zmagoviti v tem "bogi revček, kako je suh"  ampak on bi vsako žival spital kot prašička. Take zadeve pa preslišim, ali pa se delam norca, s takim pretirano pomilujočim glasom začnem psu praviti "ja kak si pa ti bogi, a ne da si?" pes me pa tupo pogleda in gre stran in po začetne pol ure tudi tast in tašča izgubita veselje z "bogi bogi", ker pač ni nobene reakcije s strani mene ali psa.

[tash]

Moj pes je tudi tako bogi, ker med njegovimi obroki ne pustim nikomur, da mu da še kaj za jest, za priboljške se mora pa še potruditi. Pa mi rečejo da ga stradam . Ima pa kvečjemu par gramov preveč kot pa premalo.

Najbolj pa popenim na obisku pri omi, ki točno ve da ne pustim da ga hrani, pa to še vedno dela, ker jo naj bi pes tako milo gledal.

Ker pa psa navijam še v papirčke, sem pa po mnenju sprehajalcev itak največja mučitlca živali. Takrat se zanama obračajo pogledi in se slišijo besede joj kako je bogi.

[Gala-V]

Tudi sama sem v zadnjem času veliko premišljevala na to temo, ampak sem mislila, da se samo meni dogajajo take reči.
Za take ljudi upam, da če bodo že imeli psa, bodo imeli takega, katerega teža se meri prej v gramih kot kilogramih, ker če bo karkoli večjega, bo škodljivo za njih in okolico.
Meni je šlo grozno na živce, ko je bila moja stara od 2 do 4 mesece. Nihče se ji ni mogel upreti, ker je bila mali puhast medvedek, kar mi je bilo po eni strani super, saj sem jo odnesla s sabo tudi v zdravstveni dom pa se ni nihče pritožil (sestre so se kar topile), po drugi strani sem pa imela z veliko ljudmi težave.
Enkrat je imela nad glavo rano od klopa (se je spraskala) in ko sva šli ven, sem ji dala krožnik dol, da ni izpadla kot NLP sredi Bovca. In čakava pred trgovino na "sedi" in pride neka italijanka, ki si jo je nadvse želela pobožati po glavi. Poleg tega sva imeli še neke vzgojne prijeme, ker me je do trgovine vlekla in sem želela, da sedi in da mir. In tista babnica nikakor ni razumela, da res ni potrebe, da nadleguje psa, sploh pa okoli rane. Na koncu naju je potisnila v kot in bolj ko sem ji govorila ne, bolj je silila.    Da ne omenim, kakšno mučenje se zdi nekaterim dvig psa za ovratnico, da spusti kakšno zadevo, ker ga bom kar zadavila ipd. 
Sicer pa razne "po glavi čohalce" itak slej ko prej čaka kakšen lep skok v glavo, pa bodo morda potem nehali riniti v tuje pse. Nikakor ne razumem, kako si nekateri jemljejo pravico, da se dotikajo psa brez privoljenja lastnika. Enkrat na spehodu sva srečali eno 7 letno deklico in dedka. In vpraša ta mala dedka, če lahko mojo psičko poboža. Dedek je rekel ja (ker ima on pravico o tem odločati  ) in ta mala je veselo priskakljala do moje 4 mesečnice, moja je pa čisto ponorela in jo je glasno nahrulila. Moram reči, da sem bila še jaz presenečena, kaj šele tista dva. Tudi sedaj, ko je stara pol leta, pa ne pustim, da jo hodijo božat kar eni otroci. Razlog je ta, da moja vsakega prvo pogrize, da vidi, koliko daleč lahko pride, potem se pa naprej pogovarjamo. Ker so ljudje danes zlobni, pa ne želim tvegati tožbe in jo spuščam samo k znanim ljudem oz. izjemoma k popolnim neznancem, če vidim, da je slučajno bolj kulturne volje, kar pa se redko kdaj zgodi, ker mala pubertetnica samo čaka, kdaj bo lahko s kom merila moči.

O potuhi družinskih članov pa itak ne bi. V teoriji vse razumejo, v praksi pa vse delajo po svoje.   

[čara]

Za spuščanje zadev se krasno obnesejo slastni priboljški, vedno jih imam eno pest zraven na sprehodu

[Gala-V]

Midve sva se s priboljški že zelo umirile in ji dajem samo pri kakšnih novih stvareh ali pa po koncu vaj. Sicer je hrana niti ne zanima kaj preveč, tako da se je ne da vedno zmanipulirati s smrdečo poli salamo. Drugače pa igrače ne poberem iz gobca drugače kot z dvigom, če vidim, da mi je ne bo dala. Včasih je dobila za zaključek igre/pozornost priboljšek, sedaj pa samo besedo in kakšen trepljaj.  Na smrdeče reči na sprehodu pa neverjetno reagira na besedo ne (par mesecev nazaj ni), kar je verjetno posledica moje vztrajnosti in njene nepožrešnosti. No, ampak to že sodi v drugo temo.

[Lanabela]

No v vzgojne prijeme drugih lastnikov se ne vtikam, če me noben za to ne prosi. Ampak mislim si pa svoje. Ob takih prijemih in delom s psom brez nagrad si res mislim: ubogi pes.
Mimogrede - ali misliš tisto negnusno tenko zatezno ovratnico uporabljati za kar koli drugega kot za razstave?

[Gala-V]

"Negnusno" tenko zatezno ovratnico bom uporabila kar na sebi, če me bo prijelo kaj takega sklatiti na javen forum. 

[Lanabela]

Informacije znajo biti res dragocene. Če bi se nekdo postopil ustavljat težkega psa v zagonu s tako tenko zatezno ovratnico, bi bile lahko posledice hude. Take ovratnice so zaradi lepšega pri psih, ki so dobro vzgojeni in jih ni treba šele vzgajati s cukanjem in dviganjem.

[**Jackie**]

Eni ljudje znajo biti glede tega res zelo naporni, sploh recimo naš Grom je en tak cmeravi pes, ga ponesreči malo pocukam za kakšno napačno kocino pa že tuli na ves glas  Takrat me zna kakšen mimoidoči malo čudno pogledati, v splošnem pa nimam kakšnih problemov, da bi ljudje zelo rinili vanj oz. delali nepredvidljive reakcije (četudi jih, je Grom že toliko narejen, da se za to ne zmeni). Ponavadi me ljudje vprašajo, če ga lahko pobožajo, če pa ne in vidim, da se kakšni pamži čudno približujejo, ga raje umaknem na drugo stran in se umakneva. Otrokom tudi povem, česa ne smejo delati in podobno, če pa še vedno uprizarjajo kakšne histerične napade usmerjene na psa, grem preprosto stran, pa naj se starši ubadajo z njimi... Ponavadi je "taboga" Kana, ker je manjša in zato jo vsi zelo pomilujejo, ker recimo hodi na iste sprehode kot Grom, ne glede na to, kako zahtevni so, ker recimo občasno hodi v hribe, ker jo privežem vedno, kjer je veliko ljudi ipd.

Glede opuščanja priboljškov in tega, če se navežemo na kraševca se meni ne zdi ravno najboljša ideja. Jaz nasprotno Groma skušam čimveč nagrajevati, ker le s tem lahko ohranjam dober odnos in napredujem v njegovi stabilnosti ne glede na situacijo. Pri šolanju pa seveda opuščam kakšne vidne faktorje zaradi katerih bi sledil (igrača, hrana), kot nagrado pa se po končani vaji vedno poigram, ga pocrkljam ali pa dobi priboljšek. Nove vaje učim s hrano, stare pa utrjujem z igračo, čeprav pri kakšnih popravkih skoraj vedno uporabljam hrano, ker mi je lažje dopovedati psu kaj hočem.

Spuščanje nagravžnih stvari, Gromove poslastice recimo tadebelih deževnikov ali napol nagnitih stvari je navajen na besedo Fuj to, s tem , da če je kaj res slastnega, mu vzamem iz gobca (če noče spustit) in čim hitreje preusmerim pozornost

[Gala-V]

Jah, midve sva že v šoli npr. morali "sedi" vaditi brez priboljška, ker je bila totalna katastrofa. Vse vaje pa so šle na začetku samo s priboljški, sedaj pa gre vse, kar je staro brez (ker tudi ni novosti). Drugače moram pa že pri hvaljenju paziti, da je ne vznemirim preveč, ker drugače eksplodira in potem zamujava, ker jo je treba pomiriti.
To z igračo naj bi se delalo, da psu ne izpulimo njegove "nagrade" iz gobca.

[čara]

Meni je pa ravno cilj, da psa naspidiram, da skoraj skače ob meni in potem delamo bolj dinamično, živahno, z veseljem. Da ekspodira pri sedi, prostor, poleg, skozi, obrati....karkoli že. Bolj  živahno in z večjim zagonom, boljše je. Važno da lastnik dohaja in pozitivno usmirja in ne počne dolgočasne stvari oz. jih popestri. Se itak prehitro umirijo-če imaš srečo šele pri 12h ali kasneje

Pa ni vedno nagrada hrana ali igrača. Tudi živahen glas, ooo dejmo še malo, braaaaavvo, super punca, okrog, poleg uuuaaaaaavvvv suuuupeeeerrrrrr, skakanje ob koncu vaje, čohanje. Ampak opažam, da je moškim to velik problem, so preveč zadržani pri tem.

[Nika]

Jah, midve sva že v šoli npr. morali "sedi" vaditi brez priboljška, ker je bila totalna katastrofa. Vse vaje pa so šle na začetku samo s priboljški, sedaj pa gre vse, kar je staro brez (ker tudi ni novosti). Drugače moram pa že pri hvaljenju paziti, da je ne vznemirim preveč, ker drugače eksplodira in potem zamujava, ker jo je treba pomiriti.
To z igračo naj bi se delalo, da psu ne izpulimo njegove "nagrade" iz gobca.

kaj pa če bi jo kr tk za foro naučila ukaz Spusti? Bo novost, pa še pulit ti ne bo treba 

[TibiQ]

Jaz razumem, da je treba včasih psa tudi umiriti, ker sicer neko vajo dela ihtavo ali preveč površno, ampak ne razumem točno kaj se je zgodilo Gali pri sedi, da je morala delat brez priboljškov. Gala, a lahko tole malo obširneje. Poleg tega pa kar se tiče zamujanja - šole, v katerih se ravnaš po neki vrsti in delaš v tempu s skupino in ne v tempu, ki je prilagojen tebi in psu, itak niso najboljše, vsaj ne take, kjer nimajo razumevanja, če štartaš poleg malo kasneje, ker še čakaš da te bo pes pogledal, ko delaš obrat par korakov kasneje kot ostali, ker čakaš trenutek ko te pes najbolj gleda,.. ampak to je že malo ven iz teme.

[Lanabela]

Ja tako so delali pred 40 leti: psi v poravnani vrsti, boh ne daj, da bi se kdo počasneje obrnil, napake so kaznovane s cuki, edina dovoljena pohvala je (ne preveč) trepljanja. Boh ne daj kaj cviliti, skakati ali psa celo pobožati. Saj se da tudi tako delati, ampak ko pa je toliko drugih možnosti, prijetnejših tako za psa kot za vodnika.

Drugače pa tako na splošno velja: kadar hočeš umirjenega in koncentriranega psa je nagrada hrana, kadar pa ga hočeš naspidirat je nagrada igra, cviljenje, skakanje in kar je še podobnih dobrot.

[Gala-V]

Skakala je okoli za poli salamo zanašujoč se na čut voha - to se pravi povsod, samo ob nogi ne. Na druge priboljške pa itak ne reagira, ker more res fajn smrdeti. Zato smo potem raje uporabili pohvale in trepljanje, pa je šlo.
Šola je pa ok, je tolerance do vseh možnih zadev vedno na zalogo in tudi izredna pomoč je vedno na voljo. Samo mi je pa neumno, da bi vedno delala eno in isto napako, če vem, kako vse skupaj preprečiti. Imava dovolj dela že z izkazovanjem naklonjenosti sotečajnikom, opazovanjem pobeglih "ovc", dretjem na "sovražnike" izven črede in "hormoni".

[TibiQ]

Predvidevam da v kliker sisteme, učenje samokontrole ipd. ne verjameš in ti nima smisla sploh kaj govoriti, ali pa še nisi slišala za to. Če še nisi slišala, pa te zanima povej, v nasprotnem primeru pa rajši ne bom trošila besed.

[Gala-V]

Rajši ne troši besed, ker je o tem že toliko napisanega z lepšim tonom, da bi bilo škoda zgubljati čas. Sicer pa sem s tem zaključila, ker prostega časa nimam namenjenega za žaljive in prepotentne predstavnike spletne kinologije.

[Datelj]

Tudi živahen glas, ooo dejmo še malo, braaaaavvo, super punca, okrog, poleg uuuaaaaaavvvv suuuupeeeerrrrrr, skakanje ob koncu vaje, čohanje. Ampak opažam, da je moškim to velik problem, so preveč zadržani pri tem.

To je pa res! Moj se še doma komaj kdaj dovolj sprosti za kaj takega, bog ne daj v javnosti.  Meni je pa že prav vseeno postalo in veselo spodbujam in navijam za psa, ko kaj finega dela/naredi ali pa ko je zelo pogumen. Si pa mogoče kdo misli "ubogi pes, ko mora poslušat to zmešano babnico..."   


Se je zanimivo razvila ta tema. Dejstvo je, da je vzpostavljanje discipline s pozitivnimi metodami bolj prijetno za psa in vodnika, četudi ne da vedno nekih instantnih rezultatov. Recimo spuščanja je potrebno psa postopno naučiti, od tega, a najprej spusti neko manj zanimivo stvar za priboljšek, potem pa privlačnost tega, kar ima v gobcu, počasi stopnjuješ. Ne moreš pričakovati, da bo kar takoj spustil kakšno res slastno stvar, kot je kos klobase ali crkovino, lahko pa pričakuješ, da bo že po nekaj rundah treninga spustil kakšno manj zanimivo palico ali kamen... Prednost je, da mu lahko sčasoma tudi na daljavo ukažeš "spusti" in te bo v večini primerov ubogal, če ga pa samo dvigaš za ovratnico, zadeve na daljavo ne bo spustil - in ti tudi niti slučajno ne bo prišel blizu, ker bo vedel, kaj sledi.

Saj tudi ko delaš na priboljške, jih sčasoma postopno zmanjšuješ - recimo znižaš privlačnost, pa nagradiš samo občasno in naključno, ravno toliko, da utrjuješ mnenje psa, da se splača ukaze ubogati. Če si natreniral psa, da te uboga samo, ko imaš v roki hrano ali ko ve, da imaš pri sebi hrano, potem nisi kaj dosti naredil.