Pridobi si 10% popust v spletni trgovini Pasji.Net X Hočem Kupon

vzreditelji, rodovniki, prevara.....

rosa · 109116

GHT

  • *
    • Prispevkov: 55
    • Točke: 0
Odgovori #330 : 28 Februar 2015, 11:14:11
Itak daš delat rodovnik ko dobiš mladičke in po zakonu jih lahko oddaš po 8-10 tednu. Takrat pa je itak rodovnik že izdelan...

Mi smo naš rodovnik po prevzemu psičke čakali še okoli 2 meseca.


barbara10

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 1.684
    • Točke: 0
  • Moji musketirji in cebelice...
Odgovori #331 : 28 Februar 2015, 12:25:51
Moja Heidi je dobila export rodovnik, ko je bila stara 9 mesecev... potrebno je vzeti v zakup, da mora en clovek spisati veliko rodovnikov (odvisno od stevila legel), da se zato velikokrat zmoti (pa se imena psov znajo biti /&$%#), kar pomeni, da dobi nazaj rodovnik s popravki, ki jih vnese, pa potem spet poslje v pregled vzreditelju... to traja toliko casa, dokler rodovnik ni pravilen. Potem se ga pa da tiskati.


martina.o

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 3.098
    • Točke: 1
Odgovori #332 : 28 Februar 2015, 17:21:45
Hehe barbara10
jaz imam malo enostavneje - vsa maternal stran je moja vzreja, zdaj imam že 3 generacijo in vse je v bazi. Samo samca je treba vnašati.
ja sicer je pa res komplicirano, posebno če se vnaša še zdravstvene teste, izpite itd.. kar je seveda smisel rodovnika

I don't regret my past, I just regret the time I wasted with the wrong people.


mišula

  • *
    • Prispevkov: 20
    • Točke: 0
Odgovori #333 : 12 December 2016, 17:42:52
Pozdravljeni,
 2 leti nazaj sem pri rejki avstralskih ovčarjev kupila tricolor samičko. Videla sem oba njena staršam, ki naj bi imela rodovnike. Rejka mi je takrat rekla, da psička lahko dobi rodovnik, da pa naj se sama odločim če ga želim. Takrat sem se odločila, da ga ''ne rabim'', ker psičke nisem imela namena parit, voziti na razstave, tekmovanja ipd, pa tudi vseeno mi je bilo, ker jo imam rada pa če ima rodovnik ali ne. Me pa nekaj zanima, glede na to, da je rekla takrat rekla, da če se bom kdaj odločila, da pa rodovnik želim, da ga lahko dobi. Kako je s tem? Je to res? Tudi po parih letih?
Zanima pa me samo zato, da bom vedela ali me je ženska tako rekoč prinesla naokoli in pač nima rodovniških psov ali pa je pač povedala po resnici?
Hvala za odgovore in lep pozdrav



Andie

  • *
    • Prispevkov: 80
    • Točke: 0
Odgovori #334 : 12 December 2016, 18:21:44
Ne, za nazaj se ne da dobit rodovnika. Ne takrat, ne zdaj. V takem primeru itak rejci rečejo, da rodovnik stane dodatnih 100 (ali 200 ali kolikor si pač takrat izmisli) evrov, zato se tudi noben v tistem trenutku ne odloči, da bi pa ga rad imel. To seveda ni res, sam rodovnik ne stane praktično nič. Če bi takrat rekli, da bi vseeno rada rodovnik, bi bila rejka precej v zadregi, ker ga itak ne bi mogla dobit.

Lahko, da so bili starši psa rodovniški, lahko da ne, važno je samo to, da očitno niso dobili vzrejnega dovoljenja- ali ne ustrezajo standardu pasme, ali niso zdravstveno okej ali pa ji je bilo pač vseeno.




*star*

  • *
    • Prispevkov: 1.786
    • Točke: 0
  • Joy of my life ;*
Odgovori #335 : 12 December 2016, 18:24:19
Naceloma vsi mladiči, rodovniških staršev z opravljenim vzrejnim pregledom, dobijo rodovnike, hočeš/nočeš ne obstaja. Je pa res, da pri asvtalcih je še ASCA organizacije in ne samo FCI. Kar pomeni, če je mladič samo FCI registriran lahko zaprosiš za asca rodovnik in se tam glede na prednike tudi odločijo ali ga "sprejmejo" ali ne. To je nekako okvirno in na hitro povedano, je drugače malo bolj specifično, vendar dvomim, da gre v tem primeru za to. Če je "klasičen" FCI rodovnik, potem ga mora mladič dobiti zraven oz. naknadno, ko jih oač vzreditelj dobi in pošlje naprej lastnikom. Tako, da če nima nobenega rodovnika je velika verjetnost, da pač ta avstralec ni rodovniški. ;) Če smem vprašat iz kje ste ga pa vzeli? Lahko tudi na zasebno sporočilo. :)



mišula

  • *
    • Prispevkov: 20
    • Točke: 0
Odgovori #336 : 12 December 2016, 19:05:07
Pri g. Romani Sovič.. ja verjetno me boste zmerjali zdej zakaj sem vzela pri njej...sem malce pogooglala in mi je kar slabo postalo, kaj vse se piše o njej.. Ubistvu sem vzela pri njej zaradi priporočitve, ampak se mi zdi da je tudi to blo malce nategaško.. No saj ni vazno... vazno je to, da imam psičko najraje na svetu.. pa četudi ni prava avstralka :) Bom pa v prihodnje veliko bolj pazljiva od koga vzamem peseka.. Kot pravim, parit je nimam namena, upam samo da ne bo kakih zdravstvenih težav, čeprav opažam, da ima nonstop izcedek iz oči.. Je pa drugače pravi srček, zelo učljiva in pridna :) Pa zelooo zelo prijazna do drugih živali, tudi do mojih činčil, vsaki umije ušesa :P



Andie

  • *
    • Prispevkov: 80
    • Točke: 0
Odgovori #337 : 12 December 2016, 22:08:30
Upam, da bo psička še naprej zdrava in me veseli, da je nimate namena parit. Štepanje psov in podpiranje le-tega vsekakor ni hec in fajn, da ste se glede tega podučili (čeprav šele po nakupu psa)...



mišula

  • *
    • Prispevkov: 20
    • Točke: 0
Odgovori #338 : 12 December 2016, 22:20:44
Dejansko sem takrat gospe verjela da se tako da..da pač ne vzameš rodovnika..ker je še razlagala o dveh tipih rodovnikov, da obstajajo tudi eni, ki jih lahko pač kupiš na kinološki zvezi, da so rodovniki brezveze itd nevem kaj se vse..pa tudi zato ker se je pač obnašala precej zaščitniško do svojih psov in veliko govorila o njih in o mačkah, ki jih še ima itd pač nasedla sem lepi zunanjosti.. Ampak ja..bom precej bolj previdna :)



Target

  • *
    • Prispevkov: 270
    • Točke: 4
Odgovori #339 : 13 December 2016, 14:22:31
mišula, koliko pa ste dali za psičko?



mišula

  • *
    • Prispevkov: 20
    • Točke: 0
Odgovori #340 : 27 December 2016, 11:45:17
600e



Target

  • *
    • Prispevkov: 270
    • Točke: 4
Odgovori #341 : 27 December 2016, 14:18:34
To je zelo veliko denarja za psa brez rodovnika.

Glede izcedka iz oči pa nujno pri veterinarju preverit, da nima psička dlačic na veki obrnjenih v oko tako, da dražijo oko in povzročajo izcedek.



mišula

  • *
    • Prispevkov: 20
    • Točke: 0
Odgovori #342 : 29 December 2016, 10:42:00
Ja..če bi jo pa želela vzeti z rodovnikom pa 1600e.. Je kar je, psička je moj srček, mi vseeno ni žal denarja.
Hvala, bom preverila :)



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #343 : 29 December 2016, 12:18:20
Z rodovnikom je ne bi dobila niti za 1600 evrov, ker si tega, za katerega mladiča bo  vzela rodovnik za katerega pa  ne, pač ne more zmišljevati. Rodovnike imajo vsi ali pa noben. Po dveh letih bi rodovnik lahko dobila na dva načina: bodisi, da bi bil ponarejen oziroma od drugega psa in zato ničvreden, ali pa v zgolj teoretično možnem primeru, ko bi dejansko imela rodovniško leglo, plačala rodovnike za vse mladiče, potem pa bi spravila rodovnike v predal in prodajala mladiče po tretjini cene.
Ps: tudi pri fancy modnih pasmah je cena 1600€ za mladiča izjemno visoka. Pri pasmah, ki trenutno niso modne, pa lahko dobiš za 600€ ali celo manj že zelo kvalitetnega rodovniškega mladiča.


mišula

  • *
    • Prispevkov: 20
    • Točke: 0
Odgovori #344 : 30 December 2016, 08:46:34
Ja ja saj to vem..je blo mišljeno bolj v ironičnem smislu, oz sem napisala kako mi je bilo takrat rečeno..nateg pač
Me je kar malo groza ko pomislim za nazaj..tako je ko človek nima pojma kako te stvari potekajo in nasede vsaki lepi besedi.. hvala bogu me je izučilo



Keka

  • *
    • Prispevkov: 271
    • Točke: 0
Odgovori #345 : 28 Junij 2017, 20:01:28
Žal moram ponovno opozoriti na ljudi, ki pod pretvezo, da prodajajo "čistokrvne pse brez rodovnikov", prodajajo "mačka v žaklju". Zato še enkrat vsem morebitnim kupcem katerekoli pasme, kjer mladički nimajo rodovnika polagam na srce - denar, ki ga boste prihranili na račun nižje kupnine mešanca, ne bo nikakršen prihranek. Za primer moje pasme, cairnskih terierjev, naj povem, da so šteperski psi samo polovico cenejši od rodovniških, s tem da nimajo nobenih zdravstvenih pregledov, starši nimajo opravljenih nobenih zdravstvenih testov, poreklo pasme je dvomljivo (nekateri so izrazito premajhni, mnogi imajo izjemno netipično dlako, za ogromno primerov sem slišala, ko so psi neverjetno agresivni, kar nekaj psov je imelo  genetsko prenosljivo bolezen, ki se zdravi samo operativno pa še to vedno pusti posledice, itd). Ni vredno.
Poleg tega, da cena rodovniškega mladiča vsebuje vse predpisane postopke (OBA starša imata opravljen vzrejni pregled - to pomeni, da nimata večjih napak, ki ne bi bile tipične za pasmo, paritev je prijavljena, mladički so preverjeni s strani vzrejnih referentov, vsi dobijo rodovnike in so vpisani v rodovno knjigo), vestni vzreditelji skrbijo za opravljene zdravstvene preglede, mladičke navajajo na različno prehrano, jih naučijo osnovnih veščin (kar pomeni, da ob odhodu v nov dom večinoma znajo kakat zunaj, lulajo pa tudi ali vsaj na časopis ali plenično podlogo, se že odzovejo na klic, vedo kdaj je čas za počitek in tišino,...), jih socializirajo (spoznavajo z drugimi psi, ljudmi in otroki, navajajo na različne zvoke in situacije, na vožnjo z avtomobilom,...), ter poskrbijo za informiranost o samem razvoju mladička, ko je še v leglu, ter so VEDNO na voljo za pomoč novim lastnikom, večinoma pa ob odhodu mladičku dajo tudi lepo popotnico (hrano, dodatke, igrače, navodila, povodce, itd...) in so veseli povratnih informacij o življenju mladička in kasneje odraslega psa.
Zato še enkrat pretehtajte ali je prihranek nekaj evrov vreden velike verjetnosti, da boste dobili kužka, ki je na videz pasmi samo podoben, vsega ostalega naštetega pa ne bo imel in dobil. V nakup psa se podajte z glavo, predvsem pa z zavestjo, da bo to nov družinski član, da mnogo trenutkov ne bo filmskih in da vam bo takrat prav prišla pomoč s strani vzreditelja, ki pse vzreja s srcem in na lastnike ne pozabi. Če denarja za psa z rodovnikom nimate, pa razmislite o tem, če boste kužku v primeru bolezni lahko nudili vse potrebno, ter morebiti razmislite o tem, da ga vzamete iz zavetišča. Vse je bolje, kot podpiranje ljudi, ki s štepanjem pasmi podobnih psov, uničujejo vse kar naj bi pasma predstavljala.



Nika

  • *
    • Prispevkov: 2.823
    • Točke: 4
  • Buda
Odgovori #346 : 29 Junij 2017, 06:21:31
Je pa tudi res, da je cena nekaterih rodovniških kar naenkrat začela lezt v višave. Meni se zdi 1000+ € za enega "navadnega" mladiča pretirana in je vsa najboljša oskrba ne upraviči. Pri teh pasmah ponavadi z nerodovniškimi ni razlike "za par eurov", ampak včasih že za celo plačo in če bi vzreditelji res želeli dobro pasmi, bi pač spustili ceno za 200,300€ kar bi si navaden smrtnik že mogoče lahko privoščil ali pa bi vsaj res razmislil kaj se bolj splača. Js razumem, da je treba vsaj do določene meje stroške pokrit, ampak to je njihov hobi za katerega so se odločili - men noben ne plača stroškov hobija, niti ne vem zakaj bi mi ga.



1_girl

  • *
    • Prispevkov: 91
    • Točke: 0
Odgovori #347 : 29 Junij 2017, 09:20:06
Jaz sem za posvojitev ali pa za nakup rodovniškega psa. Sicer se sama vedno bolj nagibam k posvojitvi, sem pa zelo proti nakupu "čistokrvnih" nerodovniških psov. Pa ne toliko zaradi porekla, manjvrednosti, ne čisto 100% izgleda itd., ampak prevsem zato ker tole dvoriščno štepanje psov nima nobenega nadzora in lahko vsak počne kar hoče s psico, psom in mladiči. Tukaj se mi enostavno ne zdi prav, da bi kdorkoli kaj služil. Me pa v primeru rodovniških psov kar nekaj stvari tudi moti.
Da povem točno kaj:
-že res, da imajo narejene vse teste itd., ampak kdo ti vsaj približno zagotavlja, da se ne bo pojavila kakšna dedna bolezen. V primeru, da se pojavi in da je potrjeno, da gre za dedno bolezen, bi jaz pričakovala od vzreditelja, da mi vsaj pomaga kriti stroške (seveda v manjši meri, kot je bila kupnina) in da isti trenutek preneha z legli z omenjeno psico, psom. Ker dati 1000€+ za psa in ne dobiti nobene garancije ali pomoči, če se pojavijo kakšne težave se mi zdi kar malce huda. Omenjene teste se Verjetno(?) preko poznanstev precej lahko naredi, pri mladičih pa itak noben nič ne garantira. Seveda se najdejo tudi vzreditelji, ki so kar se tega tiče veliko bolj odgovorni, ampak mislim da jih je zelo malo pripravljeno pomagati v primeru pojavitve genetske bolezni. Tudi pogodbe so več ali manj napisane tako. Ravno zato sama raje posvojim. Resda nima nobenih testov, imam pa tisti denar, ki bi ga imela za rodovniškega psa za morebitne prihajajoče zdravstvene težave. Vse prevečkrat sem slišali tudi pri rodovniških psih, da so bile težave značilne ravno za to pasmo-kolki, hrbtenica, epileptični napadi itd. itd. pa so imeli narejene vse teste.
-prav tako me je zmotilo umetno oplojevanje psic. Res so lahko problemi pri naskoku itd. se strinjam. Ampak umetno oplojevanje mi pa tudi ni všeč. Morda naskok nebo uspešen pri prvi gonitvi, bo pa pri drugi. Zelo dvomim, da obstajajo samci, ki enostavno nikoli niso zmožni oploditi psičke. Ampak vzrediteljem se mi zdi, da se enostavno tako mudi in imajo planirano leglo, da niso pripravljeni čakati in da stvari vzamejo kar v svoje roke. To mi ni preveč všeč (pa vem, da me bodo vzreditelji sedaj križali), ampak umetna oploditev, je poseg v naravni proces psa in se mi enostavno ne zdi ok.
-prodaja psa, ki je odslužil svoje. Verjamem, da to ne delajo vsi, ampak sem že slišala za primere, ko so v psarnah starejše pse enostavno prodali. Niso več primerni za legla, bo pa nekomu hišni ljubljenček, jaz pa bom iz njega do konca pobral kar lahko. Pes je družinski član in ga pod nobenim pogojem ne predaš naprej, če ne prideš v hudo stisko (bolezen ali kaj podobnega). Če ti je x let lahko delal mladičke s katerimi si služil, mu pa še ti y let omogoči dostojno življenje. Tudi tukaj verjamem, da je veliko vzrediteljev odgovornih in ne dela tega, obstajajo pa tudi drugačni.


Bom pa tako povedala, ko sva se midva odločala za trenutnega psa, sva zelo kolebala med pasemskim in posvojenim mešancem. Sprva sva se vedno bolj nagibala k pasemskim, ker kar se karakterja tiče veš kaj dobiš. Potem pa bolj sem začela brati o pasemskih psih, bolj sem se spet oddaljevala od nakupa le tega. Zmotile so me ravno omenjene stvari in jaz, kot ne dovolj poznavalka vzrediteljskega sveta, bi mirno lahko brcnila v temo in kupila psa ravno od neodgovornega vzreditelja. Pa sva klicala v psarno v Ljubljani, ki je znana po zelo dobrih leglih (vsaj na internetu). In potem še znanca, ki ima rodovniško psico omenjene pasme. In ta znanec nama je rekel, da iz omenjene zelo imenitne psarne pozna že dva primera, ko so kupljeni psi imeli pri cca 2 letih probleme s kolki in naj ne kupujeva tam. Skratka nakoncu sva razmišlala in razmišlala ter se odločila za posvojitev.



Keka

  • *
    • Prispevkov: 271
    • Točke: 0
Odgovori #348 : 29 Junij 2017, 10:22:12
Je pa tudi res, da je cena nekaterih rodovniških kar naenkrat začela lezt v višave. Meni se zdi 1000+ € za enega "navadnega" mladiča pretirana in je vsa najboljša oskrba ne upraviči. Pri teh pasmah ponavadi z nerodovniškimi ni razlike "za par eurov", ampak včasih že za celo plačo in če bi vzreditelji res želeli dobro pasmi, bi pač spustili ceno za 200,300€ kar bi si navaden smrtnik že mogoče lahko privoščil ali pa bi vsaj res razmislil kaj se bolj splača. Js razumem, da je treba vsaj do določene meje stroške pokrit, ampak to je njihov hobi za katerega so se odločili - men noben ne plača stroškov hobija, niti ne vem zakaj bi mi ga.

Če bi ti v svojo hobi vložila veliko in bi bil tudi tržno nekaj vreden, recimo da bi ustvarjala izdelke v katere bi vložila veliko truda in časa, pa bi si jih ljudje želeli, najbrž tudi ne bi delala na pol zastonj, ampak bi sčasoma postavila ceno po kateri bi izdelke lahko prodala.
Cene pasemskih psov so take kot so - tisti vzreditelji, ki so veliko vložili v svoje ime, si lahko privoščijo višje cene.
Jaz sem za svojega "Finca" dala veliko denarja, ampak mi je bil vreden. Če bi želela cenejšega, bi ga vzela v Sloveniji. Če si ne bi mogla privoščit slovenskega bi pa resno razmislila, če si psa sploh lahko privoščim.



Keka

  • *
    • Prispevkov: 271
    • Točke: 0
Odgovori #349 : 29 Junij 2017, 10:53:40
-že res, da imajo narejene vse teste itd., ampak kdo ti vsaj približno zagotavlja, da se ne bo pojavila kakšna dedna bolezen.
Nihče ti tega ne more zagotovit, ampak jaz bi se raje vprašala kaj je moralo biti šele narobe s psom, ki niti do vzrejnega dovoljenja ni prišel. Verjetnost, da boš dobil zdravega predstavnika pasme je večja, če pes zdravstvene teste ima opravljene. Zlorabe so seveda možne in ja, se strinjam, da bo odgovoren vzreditelj psa, ki nosi genetske napake izločil iz vzreje, če so te takšne, da psu onemogočajo kvalitetno življenje.
In jaz imam v pogodbi, da mi vzrediteljica v primeru določenih dednih bolezni, povrne stroške, tako da je zelo pomembno tudi od koga psa kupite - zato se za nakup nikoli ne odločite z danes na jutri...


-prav tako me je zmotilo umetno oplojevanje psic. Res so lahko problemi pri naskoku itd. se strinjam. Ampak umetno oplojevanje mi pa tudi ni všeč. Morda naskok nebo uspešen pri prvi gonitvi, bo pa pri drugi. Zelo dvomim, da obstajajo samci, ki enostavno nikoli niso zmožni oploditi psičke. Ampak vzrediteljem se mi zdi, da se enostavno tako mudi in imajo planirano leglo, da niso pripravljeni čakati in da stvari vzamejo kar v svoje roke. To mi ni preveč všeč (pa vem, da me bodo vzreditelji sedaj križali), ampak umetna oploditev, je poseg v naravni proces psa in se mi enostavno ne zdi ok.
Ne razumem dobro kaj te tako moti pri umetni oploditvi. Psica je plodna cca. 2x na leto ali še manj, ogromno vzrediteljev pelje psico zelo daleč na paritev in kaj je potem narobe, če se pari umetno? Sploh če je pes manjši, neizkušen, prefurjast... Sem bila na paritvi in verjemi, to ni samo, da samec skoči in ga vtakne... Mladiči so pa enaki, ne glede na način paritve :)


-prodaja psa, ki je odslužil svoje. Verjamem, da to ne delajo vsi, ampak sem že slišala za primere, ko so v psarnah starejše pse enostavno prodali. Niso več primerni za legla, bo pa nekomu hišni ljubljenček, jaz pa bom iz njega do konca pobral kar lahko. Pes je družinski član in ga pod nobenim pogojem ne predaš naprej, če ne prideš v hudo stisko (bolezen ali kaj podobnega). Če ti je x let lahko delal mladičke s katerimi si služil, mu pa še ti y let omogoči dostojno življenje. Tudi tukaj verjamem, da je veliko vzrediteljev odgovornih in ne dela tega, obstajajo pa tudi drugačni.
Jaz se s tem strinjam, ker sama ne bi mogla nikoli dat svojega psa drugam, sem pa dobila tudi drug vpogled v to - psi danes živijo precej dlje, načeloma se pa rodno obdobje neke psičke konča do 8. let. Nekdo, ki se resno ukvarja z vzrejo bo tako imel lahko ogromno število psov, ki jim ne more nuditi vsega, kar bi si pes zaslužil. Tako, da je tista gospa meni takrat rekla, da psičko raje da v nek ljubeč dom, kjer dobi vso pozornost, kot da bi bila samo ena v tropu. Ta gospa potem tudi spremlja kaj se s psičkami dogaja in kako živijo. Zakaj ima vedno nove psičke za vzrejo? Ker dela na selekciji, da je torej vsak potomec boljši od prejšnjih in ker ne želi neke psičke "mučit" do konca rodnega obdobja. Kot sem rekla, če bi se sama ukvarjala z vzrejo jaz  ne bi mogla psa kar dat drugam, po drugi strani pa razumem tudi večje vzreditelje. Jaz sem iz tega razloga vzela prvega psa iz manjše psarne, kjer psi bivajo z vzrediteljico in so z njo za vedno.



JennyK

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 1
Odgovori #350 : 29 Junij 2017, 12:39:25
Se strinjam s Kekinim razmišljanjem....

Meni se ne zdi nikakor sporno, da določeni vzreditelji (o)cenijo svoje leglo in prodajajo mladiče za 1k+ evrov....

Vem, da praviloma večja vsota za kupnino ni zagotovilo za resnično dobrega in odgovornega lastnika mladiča. Ampak neka varovalka pa je.... Nekoga, ki bi takoj barantal za ceno kupnine bi vsekakor skenslala. Seveda pa je zato toliko bolj pomembno, da vzreditelj želi spoznati nove lastnike. Kje živijo, kakšen je njihov življenjski slog. Saj takrat preskoči "iskrica" in ti je nekdo simpatičen oz. ti je njegova življenjska filozofija in prioritete blizu ali ne. In bistveno lažje oceniš ali je bodoči lastnik "vreden" tvojega mladiča ali ne.
Velja seveda tudi obratno: po mojem mnenju je osnovna domača naloga bodočega lastnika, da razišče "trg", "ponudnike" pasme, ki jo izbira.... In se predvsem dobro informira in pozanima. Če bi vsak vložil vsaj minimalno truda in časa, bi bilo tudi nategov bistveno manj.



1_girl

  • *
    • Prispevkov: 91
    • Točke: 0
Odgovori #351 : 29 Junij 2017, 19:20:29
Nihče ti tega ne more zagotovit, ampak jaz bi se raje vprašala kaj je moralo biti šele narobe s psom, ki niti do vzrejnega dovoljenja ni prišel. Verjetnost, da boš dobil zdravega predstavnika pasme je večja, če pes zdravstvene teste ima opravljene. Zlorabe so seveda možne in ja, se strinjam, da bo odgovoren vzreditelj psa, ki nosi genetske napake izločil iz vzreje, če so te takšne, da psu onemogočajo kvalitetno življenje.
In jaz imam v pogodbi, da mi vzrediteljica v primeru določenih dednih bolezni, povrne stroške, tako da je zelo pomembno tudi od koga psa kupite - zato se za nakup nikoli ne odločite z danes na jutri...
Ali ta ista vzrediteljica tudi takoj preneha z parjenjem omenjenega psa, psice? Ker sem enkrat spremljala en vzrediteljski forum in je precej redkost to, da kdo povrne del stroškov. Morda se motim, ampak tam so nekako tako pisali, da imajo v pogodbi eksplicitno navedeno, da v primeru kakšnih zdr. težav ne odgovarjajo.
Ne razumem dobro kaj te tako moti pri umetni oploditvi. Psica je plodna cca. 2x na leto ali še manj, ogromno vzrediteljev pelje psico zelo daleč na paritev in kaj je potem narobe, če se pari umetno? Sploh če je pes manjši, neizkušen, prefurjast... Sem bila na paritvi in verjemi, to ni samo, da samec skoči in ga vtakne... Mladiči so pa enaki, ne glede na način paritve :)
Pri umetni oploditvi me moti to da se mi zdi, da bo naslednja stopnja samo še to, da se bo spermo pošiljalo po pošti(seveda pod posebnimi pogoji) in da dejansko ne bo prišlo niti do združenja psov. Manjši stroški, mladički pa so še vedno isti. V to ni dvoma. :) To pa se mi ne zdi ok. Če se odločiš za parjenje naj bo ti v njihovem naravnem postopku. Če ne gre v prvo, bo potrebno še drugo, ne pa gledati le na to kaj bo ceneje in kakšna bo cena mladičov. Če je vožnja v druge države predraga, se lahko najde tudi kaj bližje.
Jaz se s tem strinjam, ker sama ne bi mogla nikoli dat svojega psa drugam, sem pa dobila tudi drug vpogled v to - psi danes živijo precej dlje, načeloma se pa rodno obdobje neke psičke konča do 8. let. Nekdo, ki se resno ukvarja z vzrejo bo tako imel lahko ogromno število psov, ki jim ne more nuditi vsega, kar bi si pes zaslužil. Tako, da je tista gospa meni takrat rekla, da psičko raje da v nek ljubeč dom, kjer dobi vso pozornost, kot da bi bila samo ena v tropu. Ta gospa potem tudi spremlja kaj se s psičkami dogaja in kako živijo. Zakaj ima vedno nove psičke za vzrejo? Ker dela na selekciji, da je torej vsak potomec boljši od prejšnjih in ker ne želi neke psičke "mučit" do konca rodnega obdobja. Kot sem rekla, če bi se sama ukvarjala z vzrejo jaz  ne bi mogla psa kar dat drugam, po drugi strani pa razumem tudi večje vzreditelje. Jaz sem iz tega razloga vzela prvega psa iz manjše psarne, kjer psi bivajo z vzrediteljico in so z njo za vedno.
Potem takem je težava že v osnovi, ker ji izgleda tudi prejšnjih 8 let ni mogel nuditi vsega kar bi psička potrebovala in ravno tako ne razumem. Vzrejaš za dobro pasme in psov. In če svojemu ne moreš nuditi kar pes potrebuje, potem to pač ni zate. Ne da psu več kot pol življenja ne nudiš dovolj in ga imaš samo za mladiče, na starost pa mu boš to kao omogočil tako da ga oddaš. To se mi zdi izkoriščanje psov!

JenniK to je samo iz stališča vzreditelja napisano. Meni se cena ne zdi grozna, je pa res, da ravno s tem tudi vzreditelji delno podpirajo dvoriščno vzrejo. :) Ker pri psu ne potrebuješ samo denar za nakup.. Potrebuješ še veliko denarja za opremo, kvalitetno prehrano, morebitne zdravstvene težave itd. itd. Ta znesek se z lahkoto potroji.. In nekdo odgovoren se tega zaveda. Je pa taki osebi potem lažje dati pač 300€ za nerodovniškega psa in preostal denar zadržati za morebitne težave. Sploh za nekoga, ki ga ima kot hišnega ljubljenčka in ni namenjen za razstave ali razplod. In pripravljenost plačati toliko denarja za psa resnično ni odraz koliko mu pes pomeni in kako bo z njim ravnal. Lahko ga kupi zelo bogat človek, ki mu bo to le drobiž, z njim pa dela grozno. Ali obratno porabi ves denar za rodovnik, ko pa pride do problemov, ga nima nič več, ker pes je vendar rodovniški.



Friese

  • *
    • Prispevkov: 385
    • Točke: 0
Odgovori #352 : 30 Junij 2017, 00:26:05
1_girl
da povem še moje mišljenje kot lastnica male psarne. Tudi jaz imam napisano v pogodbi da je razvoj mladiča nepredvidljiv, konec koncev je to živo bitje. Pri moji pasmi (papillon) se predvsem pregleduje oči in pogačice. Pri očeh je problematičen PRA za katerega so nekaj let nazaj našli tudi enega od odgovornih genov, ampak to ni edini gen. Sama bolezen pa se izrazi šele ko je pes odrasel oziroma starejši. Torej če jaz dam pregledati DNK in psico pri veterinarju, parim s psom ki ima prav tako pregledan DNK in opravljen pregled pri veterinarju sem kot vzreditelj naredila kar je trenutno v moji moči. Sploh glede na to da se pregleduje že več generacij, in ker se bolezen deduje recesivno pomeni da je bil gen pri obeh starših skrit skozi generacije. Pri pogačicah recimo je pa tako da spet vpliva veliko genov, plus vpliv okolice. Tako da do izpaha pogačice lahko pride tudi zaradi poškodbe. Če pa bi zvedela da moja psica prenaša neko bolezen, ki je genetsko ne moremo testirati bi jo izločila iz vzreje, za določene bolezni pa se sami bolezni izognemo z parjenjem genetskega prenašalca z genetsko zdravim psom.

Glede umetne paritve s poslanim semenom. Samec ki je blizu ni nujno dober za paritveno kombinacijo. Ni pa vedno lahko potovati za paritev (npr. Avstralija, kjer je potrebno pol leta karantene) in je potem bolj smiselno poslati seme. Ker to ni najbolj ugodno mislim da se tega ljudje še ne poslužujejo veliko. Prednost umetne osemenitve pred naravnim pripustom je recimo zmanjšana možnost prenosa bolezni, če je možnost da je bolezen prisotna, tako iz psice na samca kot obratno. Mi je pa recimo všeč ideja, kot naj bi delali v Nemčiji, kjer dovoljujejo umetno paritev ampak samo pri psih in psicah ki so se že naravno sparili, kar pomeni da so sposobni naravnega pripusta.

Pri oddaji "odsluženih" psov je pa tako. Sama sicer tega ne počnem. Je pa fora da jaz trenutno recimo ne morem imeti nove psice ker potem bi bilo doma preveč psov, in v tem smislu ne bi mogli vzreditelji zagotoviti življenja kot si ga pes zasluži. Psički pa upam da bosta živeli še 8-10 let. Torej v tem času sama ne morem nič doprinesti pasmi. Do nekega števila gre (kako veliko je to število je odvisno od posameznika in njegovih ostalih obveznosti), več je pa potem že problem. Pa ne da bi zagovarjala tak način, ker sama se bom raje spustila v solastništvo, da pes oz psička ne menjava lastnikov, ampak ni pa vse črno belo.

Kar se tiče pa cene. Informiran in odgovoren novi lastnik se bo pozanimal o okvirni ceni pred nakupom psa. In se bo tudi pozanimal zakaj je rodovnik, da ni samo za razstave in pa za ceno navijat. Ker ko nekdo kupi mladiča pri meni proces zaključen ko mi plačajo in ko predam mladiča, ampak se takrat šele začne. Ker potem smo v kontaktu, potem me lahko vprašajo karkoli, če ne vem se probam pozanimat. Pri šteparjih pa v večini časa ob prepisu na tisto osebo in mladiča pozabijo ker so že dobili kar so hoteli. In v času, ko so informacije dejansko samo par potez stran si je človek v veliko primerih sam kriv če se opeče z nakupom samo zato ker bi rad imel psa včeraj pa bo šele jutri začel zbirati denar.


čara

  • *
    • Prispevkov: 8.249
    • Točke: 6
  • Obožujem pse!
Odgovori #353 : 30 Junij 2017, 07:31:32
Rodovnik = rojstni list. In ima svoje prednosti. Sledljivost, ti lahko preveriš sorodstvo, linijo, kako dolgo ali kratko živijo, kar se da jih lahko spoznaš v živo, na razstavah, tekmah, piknikih vzrediteljev, se domeniš za sprehode, povprašaš pri lastnikih iz te linije, vzreje.

Kar se zdravja tiče-so stvari, ki jih s pregledi lahko predvidiš in so stvari, ki te presenetijo. Nekaj pa vseeno vpliva oskrba (drseče površine, nekvalitetna hrana in prekomerna teže, močno pripomorejo k displaziji kolkov recimo, pa tudi komolcev).

Če si nekdo želi točno določeno pasmo, zaradi točno določenih karakteristik, razni zagreti kinologi, športniki, vzreditelji in vsi ostali, ki si želijo družabnika z rojstnim listom...jih zanimajo tudi linije znotraj pasme. In s  tem ni nič narobe. Še več, to je super, najboljši možni način, da se sproducirajo zdravi in tipični psi.

Država bi lahko šla korak dlje pri zajezitvi zanemarjenih, neželenih in zapuščenih psov. Nadzor na terenu in splošna prepoved prodaje psov, brez rodovnika.  V državah, kjer prevladujejo rodovniški psi v gospodinjstvih, je tudi precej, precej manj samostojnih sprehajalcev, psov po zavetiščih...

Pes iz zavetišča, druge roke...nič narobe. Samo pripravljen je treba biti na kako presenečenje glede zdravja, karakterja, velikosti, sploh če vzameš mladiča.

Cena 1000+€ se tudi meni zdi ogromno, zato pa obstaja šparanje, vsak mesec nekaj na stran, saj navadno ne kupujemo psov vsako leto.  Ampak tudi znotraj pasme, med dobrimi vzreditelji, se najde cenovni razpon.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


1_girl

  • *
    • Prispevkov: 91
    • Točke: 0
Odgovori #354 : 30 Junij 2017, 08:09:58
Seveda razumem vse te poteze vzrediteljev, ampak se nekako z njimi ne strinjam. To je mene pri rodovniških psih nekako zmotilo, ko sem se odločala. Najbolj kar se zdravja tiče in pa samega delanja z omenjenimi psmi.

Ko sem klicala v omenjeno psarno v Ljubljani sem šla prav eksplicitno spraševati, če imajo oni psa vse do njegove smrti , če bivajo skupaj z nimi, če je možno videti razmere v katerih bivajo itd. Seveda na marsikaj nisem dobila odgovora. Sedaj, ko gledam kako na vse skupaj gledajo vzreditelji, sem se jim zdela verjetno nora, da si jih drznem kaj takega sprasevati. XD Se mi zdi, da se je potrebno pri vzrediteljih zelo dokazovati, da si ti primeren lastnik, da boš naredil vse v dobro psa itd., v obratni smeri pa se ne pričakuje preveč takšnih vprašanj. Se mi zdijo pa ta vprašanja čisto na mestu. Ker je tudi toliko in toliko verjetno neodgovornih vzrediteljev in jaz z nakupom njihovega psa ne želim podpirati tega. Verjetno da ga kljub vsemu z lahkoto prodajo, v to ne dvomim. Ampak če plačam 1000€ ali več, želim, da se s starši dela, kot z hišnimi ljubljenčki, da bivajo z njimi, da mu nudijo največ kolikor lahko do njegove smrti itd. Ni mi všeč, da ker z njimi ne morejo imeti potomcev, da jih na starost oddajo. Razumem zakaj to delajo, ampak starejšega psa oddati predstavlja tudi za njega stres.
Ponavljam, da če bi se odločila za pasemskega psa, bi vsekakor vzela rodovniškega. Za psa bi naredila vse. Ampak določene lastnosti me pa tudi tukaj odbijajo.

Glede cene, karakteristike psa, potreb itd. posamezne pasme se je z lahkoto pozanimati. Težje se je pozanimati o odgovornih vzrediteljih se mi zdi. Ker za vsako psarno najdeš toliko plusov, potem v ozadju pa slišiš tudi minuse.. In mislim, da je potrebno kar se tega tiče prav v prave kroge priti, da izveš vse informacije.

Saj to, da ostajate celo življenje v stiku z njimi je edino pravilno. Tudi jaz ob posvojitvi psičke sem prejela pogodbo in pa obvezno javljanje na vsake toliko časa. Ko sem imela problem, so mi svetovali, pomagali, kontaktirali tudi direktno iz tujine..



_ZOYA_

  • *
    • Prispevkov: 122
    • Točke: 0
  • ♥Maltese Maly♥Schapendoes Gavin♥Mix Ajda♥
Odgovori #355 : 02 Julij 2017, 22:54:59
Vzreja je dobra ali slaba. Treba je iskati dobre vzreditelje, se truditi, da najdeš, potem ko so ti psi in linije všeč..mene ne zanima koliko stane pes, ki ga želim imeti, če želim točno določenega psa iz določene linije sem pripravljena plačati takšno ceno kot je ...

Sicer pa vsaka šola nekaj stane, treba se je pozanimati o linijah in vseh stvareh, kar se jaz nisem pri Malyju, tako bom rekla ni zelo bolan, ni pa zelo zdrav, ne igra vse genetika, nekaj pa igra genetika, nekaj vem da je podedovano za brate pa sestre pa ne vem kako, ker niti ne vem kdo so lastniki.

Shiny Angels Blue Star-Maly
Gavin Fibby Jingle Slomar Tuft-Gavin
Ajda-Ajda