Bongo obožuje mini coursing, za razliko od Hardyja, ki sem ga zadnjič še enkrat poskusno vzela s sabo, pa je odtekel eno tretjino, potem se je pa ustavil, obrnil in počasi prišpanciral nazaj do mene. Imam dva tako različna cairna kot sta lahko in prav fino se vse poklopi.
Moje "ozaveščanje" bodočih lastnikov je namenjeno predvsem ljudem, ki se zaljubijo v pasmo in želijo dobiti tisto kar viri opisujejo. Škoda mi je lastnika, ki ima kužka s svilnato dlako in misli, da je velikost njegovega "cairna" normalna, škoda mi je lastnika, ki ima popolnoma agresivnega psa, da ne more z njim med ljudi, škoda mi je lastnika, ki je pustil na veterini že na stotine evrov, ker ima pes probleme z nogicami. In to so samo trije primeri, ki žal zares obstajajo. Saj ne, da so rodovniški psi imuni na zdravstvene tegobe, nikakor, ampak s pravilno vzrejo se možnost genetsko prenosljivih obolenj zmanjša na minimum, v tem primeru pa se na žalost samo potencirajo in groza me je ob misli, da bo nekdo od kupcev ugotovil, da bi on tudi imel mladičke. Da ne govorim o tem, da se gospa šteperka nerodovniških cairnov tem lastnikom, ki imajo težave, seveda ne javlja več. Zanjo ne obstajajo, oziroma njihove težave niso več njen problem.
Sicer pa vsak normalen človek itak vidi v kakšnih razmerah njeni psi živijo in bo sam presodil koliko "ljubezni" do psov ima. Če ima nekdo non stop oglase po oglasnikih itak ni čist "diht", po mojem mnenju. Masovna proizvodnja psov med drugim pomeni tudi, da samo preštevaš denarce in ti je malo mar kaj se s kužkom kasneje dogaja. Zakaj bi potem vzel psa od takega človeka? Če hočeš mešanca, jih je več kot dovolj po zavetiščih.