Živjo,
ker imam doma en podoben pred kratkim posvojen 'primerek' prestrašenega bivšega azilaškega lovskega psa, lahko rečem, da ne bo noben strokovnjak uspel narediti nič, dokler bo psička bivala v pesjaku. Žal. Če naj bi se psička sprostila do te mere in zbrala samozavest za vsaj krajši sprehod, bo morala najprej preživeti dosti več časa z vami, se navadit na vas in se naučiti, da vam lahko zaupa. Šele ko bo zaupala vodniku (treba ji bo dati čas, veliko veliko časa in potrpežljivosti), mu bo pripravljena slediti tudi v neznano in zanjo potencialno ogrožujoče okolje. Takšnemu psu, ki je celo življenje bival v prostorsko in z zunanjimi dražljaji omejenem prostoru (pesjak), vse kar je zunaj pesjaka predstavlja grožnjo (vključno z ljudmi), na prisilo pa ne bo šlo nič, ker pes samo 'zmrzne' (je naša ista). Psički boste morali nekako omogočiti, da se z njej primernim časovnim tempom spozna in sprijazni z širšim okoljem izven pesjaka in seveda tudi da sprejme vas (pesjak je verjetno že vzela za svoj teritorij in ji predstavlja varnost). Žal, ljudje pogosto ne razumemo, da žival za nek korak naprej, ki ji predstavlja stres, rabi dosti več časa, kot smo ji ga pripravljeni dati (ker se nam običajno že mudi k naslednjemu opravku, ker je naš dnevni urnik tak pa tak, itd.). Pomagalo bo tudi, če poskušate ugotoviti, kaj je tisto, kar psičko vsaj malo motivira (je to hrana, druženje z drugim psom, igrača, morda kake krvosledcu zanimive vonjave ...) in to obrniti sebi v prid.