PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Temo začel/a: makko na 28 Julij 2014, 14:38:47
-
V kolikor vprašanje ne sodi v tole temo, se opravičujem. In sicer me za nima, kako je z učenjem odpoklica pri goničih? Zanimajo me predvsem izkušnje s pasmami goničev, ki so drugače tradicionalno predvsem v lovskih rokah (npr. posavski gonič, istrski gonič itd.). Kako se take pasme obnesejo kot psi spremljevalci glede na svoj precej močan lovski nagon in značilno 'dolgost' v lovišču: se le-tega z dosledno vzgojo od mladiča dalje, da kontrolirati ali ne? Če ima kdo kake konkretne izkušnje, se priporočam :) lp
-
Pri nas imamo brandl braka,ki je tako lovski kot družinski pes.Pogosto gre na lov,prav tako pa se veliko z njim igramo,hodimo na sprehode...Poleg tega ima tudi izreden lovski nagon in je zelo uspešen lovski pes že od kar smo ga dobili.Hišo imamo oddaljeno kakšnih 200 metros od gozda(vmes je travnik).Že od začetka smo ga vozili v gozd za našo hišo in mu prepovedovali da bi kakor koli iskal ali celo preganjal divjad(ne želimo da bi nam ušel,ta ozemlje ne pripada lovišču naše lovske družine).Na lov ga vedno vozimo drugam z avtomobilom.S odpoklicem nimamo problemov,nam je tudi kdaj ušel v gozd,sedaj pa že ve da ne sme tu iti na lov.Nikoli ga nismo imeli v gozdu in na travniku na povodcu in nikoli ni bilo težav.
Če te pa še kaj zanima pa kar vprašaj :)
-
Hvala za odgovor :) Nekako se počasi odločam za novega pasjega družinskega člana in se je v ožjem izboru znašel tudi istrski gonič. Kako je z odpoklicem pa sprašujem zato, ker imam do sedaj izkušnje predvsem s šarivcem in ptičarjem - oba psa sta bila v gozdu in na polju vodljiva brez povodca, kljub temu da se nahajamo na z divjadjo precej 'poseljenim' območjem (bližnja srečanja s srnjadjo, merjascem in medvedom niso nič nenavadnega). Vem, da znajo biti goniči, kar se lovskega nagona tiče, precej problematični in si ne želim psa, ki ga ne bo mogoče obvladati oz. da mi bo uhajal (in jagal po sosednjih loviščih :-\ ). Nekih konkretnih izkušenj z goniči pa seveda nimam, vidim pa včasih kakega jagati (gluhega in slepega za klice vodnika), tako da sem nekoliko v dilemi, ali se odločiti za to pasmo ali ne.
-
Z našim res ni velikih problemov,smo pa morali biti zelo potrpežljivi,zaradi nagona in trme. Problem je bil tudi ker se je mogel naučiti da tu ne sme jagati,drugod pa lahko.
-
Življenje goniča, ki nikoli in nikdar ne sme jagati je primerljivo z življenjem zlate ribice v bučki.
-
Življenje goniča, ki nikoli in nikdar ne sme jagati je primerljivo z življenjem zlate ribice v bučki.
Ne želim, da se tale tema sprevrže v brezplodno debato o različnih pogledih lovske in športne kinologiji na uporabo psov lovske pasme. Vem, kaj je prvoten namen lovskih pasem, hkrati pa na podlagi lastnih izkušenj verjamem, da bo vsaka delovna/lovska pasma zadovoljna, dokler ima sebi primerno zaposlitev, ki pa ni nujno vedno lov. Mmislim, da danes obstaja dovolj alternativ, ki lahko psa delovne pasmeuspešno zaposlijo in mu hkrati omogočajo rabo njegovih naravnih zasnov. (In nikjer tudi ni rečeno, da ne bo bodoči pasji član družine deležen tudi lovske vzgoje in dela v lovišču ;) )
Iščem čisto konkretne informacije o odpoklicu pri goničih, pri katerih je seveda treba vzeti v zakup njihov močan prirojen nagon - tudi goniči, ki so v striktno lovskih rokah, ne morejo prosto jagati po gozdu vsakič, ko jim kaj 'pade v nos' (v loviščih obstajajo konkretne omejitve kdaj, kako in kje se lahko jaga s psi) - zato me seveda zanima, kako se vodniki goničev spopadajo s tem problemom. Od tega bo namreč tudi odvisna izbira pasme in psa, s katerim bom skupaj verjetno vsaj naslednjih 10 let in glede na to, da živim na območju z močno populacijo divjadi, spada učenje in obvladanje odpoklica pri mojem psu pod 'nujno'!
-
zato me seveda zanima, kako se vodniki goničev spopadajo s tem problemom.
Ker je večina goničev še hvalabogu v lovskih rokah, ti priporočam da se obrneš na njih, lahko tudi prek lovskega foruma (http://www.forum-lov.org/forum/). Ti bodo povedali, da jih je potrebno ko ne jagajo, imet na povodcu. So pa seveda redke izjeme, ki jim dejansko rata naučit odpoklica iz sledi. Zanima te, če je mogoče naučit goniča zanesljivega odpoklica vedno in povsod - načeloma ne. Js bi predlagala vzet psa iz zavetišča - se najdejo lepi istrski goniči; oddajajo pa se tudi lovsko izšolani psi, ki niso pokazali pravih karakteristik za skupno delo v lovišču.
hkrati pa na podlagi lastnih izkušenj verjamem, da bo vsaka delovna/lovska pasma zadovoljna, dokler ima sebi primerno zaposlitev, ki pa ni nujno vedno lov.
Po eni strani je res, po drugi strani so pa ravno goniči (kot tudi ostali še tapravi lovci) tista linija vrste, za katere to ne drži. In če se boš že res potrudil past v tist procent vodnikov, katerih psi obvladajo odpoklic, ti to ziher ne bo uspelo brez lovskega dela v lovišču.
-
Če se ne moreš sprijazniti s tem, da bi moral biti pes povsod na povodcu ali za dovolj zanesljivo ograjo (jaz recimo se ne morem), potem ne jemlji goniča. Simpl ko pasulj. Goniča sicer lahko naučiš odpoklica enako kot katerega koli psa, a možnost, da bi ga lahko zanesljivo odpoklical tudi, ko zavoha divjad je zelo majhna. Pri psih, ki se ne uporabljajo za lov pa tako rekoč nična.
Res je, da psi, ki so nekoč opravljali različne naloge danes dobivajo druge. Res je, da obstaja veliko nadomestnih aktivnosti, s katerimi lahko zadostimo tudi potrebam lovskih psov. Res je pa tudi, da primernih nadomestnih aktivnosti za goniče praktično ni.
Se strinjam z Niko - najboljše informacije boš dobil pri lovcih. Ki pa so načeloma zelo nenaklonjeni prehajanju izrazito lovskih psov v nelovske roke. Navsezadnje opažamo, da imajo sicer dobronamerni, a na potrebe psa nepripravljeni lastniki velike težave že s ptičarji, ki so izrazito lepo učljivi in imajo povsem obvladljiv lovski nagon.
-
Hvala obema za konstruktiven odgovor :)
Se strinjam z Niko - najboljše informacije boš dobil pri lovcih. Ki pa so načeloma zelo nenaklonjeni prehajanju izrazito lovskih psov v nelovske roke. Navsezadnje opažamo, da imajo sicer dobronamerni, a na potrebe psa nepripravljeni lastniki velike težave že s ptičarji, ki so izrazito lepo učljivi in imajo povsem obvladljiv lovski nagon.
Kar se tiče učenja odpoklica pri ptičarjih nisem ravno začetnik. Z mojim sva to imela kar lepo natrenirano, seveda ni šlo z danes na jutri, bilo je vloženega kar nekaj truda in časa (sva delala predvsem na preusmerjanju pozornosti), ampak ko je bilo to enkrat usvojeno, z njim v gozdu ni bilo težav kljub pogostim bližnjim srečanjem z vso vrsto divjadi (kar je zlata vredno, ko srečaš merjasca in medveda na nekaj metrov razdalje in se spuščen pes takoj vrne na klic), ravno takoni bilo nobenih težav z recimo prosto spuščeno domačo perjadjo.
Kar zadeva lovce, kolikor jaz opažam v konkretnih situacijah (seveda spremljam tudi tematiko s področja kinologije na lovskem forumu), imajo z odpoklicem svojih goničev kar nekaj težav - res pa je, da je pač osnovna funkcija goniča v lovskih rokah to, da jaga (in je vprašanje, koliko truda sploh vlagajo v učenje odpoklica), ko ne jaga je pač zaprt. Jaz seveda iščem psa, s katerim bova lahko uživala na sprehodih tudi izven lovske sezone. Tako da mi vsakršne informacije v zvezi z goniči pridejo prav, da se odločim, ali bi mi tak pes ustrezal ali ne.
-
Potem si raje spet omisli kakšnega od ptičarjev. Z goniči je težka.
-
Meni se pa ne zdi da je goniča težko naučiti odpoklica. Mi smo se za hišo v gozdu že velikokrat srečali s srnjaki in drugo divjadjo na nekaj metrov,pa sem ga poklicala in je brez problemov prišel,klub temu da ima neverjeten nagon in je divjad gnal že pri nekaj mesecih.
Kar zadeva lovce, kolikor jaz opažam v konkretnih situacijah (seveda spremljam tudi tematiko s področja kinologije na lovskem forumu), imajo z odpoklicem svojih goničev kar nekaj težav - res pa je, da je pač osnovna funkcija goniča v lovskih rokah to, da jaga (in je vprašanje, koliko truda sploh vlagajo v učenje odpoklica), ko ne jaga je pač zaprt. Jaz seveda iščem psa, s katerim bova lahko uživala na sprehodih tudi izven lovske sezone. Tako da mi vsakršne informacije v zvezi z goniči pridejo prav, da se odločim, ali bi mi tak pes ustrezal ali ne.
To se mi zdi da je največji problem,da se ne ukvarjajo s psom.
Drugače pa lahko vzameš tudi kakšnega odraslega goniča ki nima nagona in ga zaradi tega kdo prodaja,dobijo pa se tudi že lepo vzgojeni.
-
Evo, ena stara slikca mojega pokojnega prijatelja, planinskega goniča. Ob prijetnem vonju je še na povodcu po dveh hodil, kaj bi šele bilo če bi bil na fraj
(http://s8.mojalbum.com/27548_279726_4061490/pesi/4061490.jpg)
hov-hov, koliko je pa star vaš?
-
14 mesecev
evo nekaj njegovih slikic
(http://shrani.si/f/2D/fc/3jlkyrnn/1/dak-lov-025.png)
(http://shrani.si/f/3Y/8B/5HCmczF/daki-115.jpg)
(http://shrani.si/f/3K/Dh/4Al6A3bd/8ct-iphone.jpg)
-
Simptičen in lep kuža :)
-
Hvala
-
Drugače pa lahko vzameš tudi kakšnega odraslega goniča ki nima nagona in ga zaradi tega kdo prodaja,dobijo pa se tudi že lepo vzgojeni.
No, odločitev je padla za to opcijo; čeprav se je potem izkazalo, da je 'posvojeni' gonič pravzaprav ptičar ::) Ampak se ne pritožujem ;D
-
Kaj, a ptiče goni? ;) Čestitke za novega člana in racionalno odločitev :)
-
Hvala :)
Ne, dejansko sploh ni gonič, ampak je ptičar (zmešnjava s pasmo podobne barve, istega kraja izvora, pa še obe v Sloveniji nista ravno znani, čeprav tudi jaz pač bolj ko ne ugibam na podlagi obnašanja, pasemskih opisov in slik) - goni novi družinski član spljoh ne :D, lepo pa 'stoji' in prečesava teren v cik-caku z noskom v zraku (precej sumljivo obnašanje za goniča :o ), tudi interesa do kakega večjega oddaljevanja od vodnika ravno nima, odpoklic pa tudi kar lepo funkcionira.
-
Čestitam!
Imaš kakšno fotko :)
-
Bodo seveda tudi fotke, samo da jih uspem nekam prej naložit. lp :)
-
Kot obljubljeno, še nekaj slikic naše nove pasje žverce. In še 'politično korekten naziv pasme': nekaj v tipu ptičarja ;D
(http://i1180.photobucket.com/albums/x403/makkouk/Nahec/Nahi1.jpg)
(http://i1180.photobucket.com/albums/x403/makkouk/Nahec/Nahi3.jpg)
(http://i1180.photobucket.com/albums/x403/makkouk/Nahec/Nahi2.jpg)
(http://i1180.photobucket.com/albums/x403/makkouk/Nahec/Nahi4.jpg)
-
Lepotica! :D
Ste jo posvojili preko društva Pomoč pointerjem?
-
Sanžerman? Lepa, ampak spuščat frišno posvojenga psa je pa čist mim..
-
Haha, nekateri morajo vse preizkusiti na svoji koži....moji znanci so spustili frišno posvojeno pointrko (ja preko tistega društva, kakšen teden so jo že imeli...) pa se jim je žvau prestrašila in jo pocvirnala. Sicer so jo dobili nazaj, so si pa nekaj dni pulili lase in nekaj noči niso spali. Pa še težko jo je bilo loviti, ker se je bala ljudi.
-
Čisto dobronamerno, iz lastnih izkušenj. Posvojila sem psico, cca 2 leti je imela. Rečeno mi je sicer bilo, da je lahko povsod spuščena. Posebej sem vprašala, če je srnjad in ostale živali ne motijo. Pa so rekli, da pri njih niti ni srn in da ni problemov.
No, bila je vedno spuščena. Na dvorišču, na travnikih, v gozdu. Lepo je prihajala na vsak prvi klic, v gozdu se je tudi igrala z mano, veselo je jedla priboljške....
Po cca 2 mesecih, ko je spoznala okoliš, ko se je navadila novega okolja, nas in se sprostila. Je ob prvi priliki ucvrla za mačko, za tem na sosedov kompost in glej ga vraga, še za srno!
Od takrat je povodec na njej ves čas. Z izjemo preglednega, velikega travnika, daleč od gozda in v interakciji z mano ali medpasjo igro. Gre se za njeno varnost in varnost okolja.
-
Kolk je to eno milo in nežno bitje :-*. Bo pa verjetno bolj pogumna ratala, ko bo dodobra spoznala okolico in se ji bo radij tekanja naokrog še povečal. In včasih se situacija, ko je pes spuščen, zaradi spleta nesrečnih okoliščin res ne konča dobro.
-
Vsa čast, da ste jo posvojili. Lepa, zelo :) !
Nevem zakaj okrog tega tako komplicirate, jaz jo imam v gozdu spuščeno vedno. Če mora še v naravi hodit striktno poleg, je pa isto kot da je sprehod po mestu.
-
Če posvojiš odraslega psa, moraš biti pri spuščanju prvih nekaj tednov zelo previden. Ne poznaš še dobro psa in pes ne pozna dobro ne tebe in ne okolice. V prvem tednu je največ pobegov zaradi strahu - pes se nečesa ustraši, lahko je plašen po naravi, lahko ima kakšne slabe izkušnje za katere ne veš....kasneje pa pride do pobegov za divjadjo, mačkami, za (ali pred) drugimi psi - ko se pes navadi na okolje in se kar naenkrat neha držat novega latnika kot klop.
Ko se lastnik in pes dobro poznata, ko ustvarita dober medsebojen odnos, pa se psu postopoma povečuje svobodo.
-
Na začetku pri posvojenčkih lovskih pasem ne veš, kako izrazit je lovski nagon, koliko že ima lovskih izkušenj itd. Lahko so neverjetno pridni, se ne oddaljujejo, ker je zanje še vse novo. Šele, ko mu konkretna divja žival prekriža pot, se pokaže njegova prava narava in to se lahko zgodi v hipu sekunde. In dovolj je, da samo enkrat potegne za živaljo, pa se lahko konča tragično.
-
Povodec ni nujno poleg. 8) Saj lahko lastnik zmiga svojo lastno rit in s psom teče, kolesari, lahko se greš tudi bolj zares canicross, bikerjoring, uporabiš sledni povodec in dve igrači ali pa igre s hrano, dva človeka in se igrate pepčka. Še vedno se lahko včalaniš v kakšen KD in imaš psa spuščenega za varno ograjo...Skratka, tudi s psom, ki je obsojen na povodec je možno pokurit energijo. Je pa res, da ni identično kot, če je lahko spuščen. Pa vendar varnost je na prvem mestu. In obzirnost do okolja, da ne podi živali, sploh pa ne brejih, v času laktacije in mladičev.
xmark9x Predvidevam, da se tvoj pes ne zažene za divjadjo in da ima zanesljiv odpoklic oz. ustavljanje. Ker pa imajo tudi prebivalci gozda svoje pravice. ;)
-
Pravzaprav pri pointru lovski nagon niti ni glavni problem, tudi če se je prej uporabljal za lov (ker takrat, ko zagleda divjad obstoji in jo pokaže) dokler ga ne pokvarimo seveda. Bolj je problem plašnost. Vsi angleški ptičarji in setri so karakterno občutljivi psi, ki ne prenesejo grobega ravnanja. Večina teh psov, ki jih zavržejo lovci, je psihično precej sesutih in lahko na določene dražljaje nepredvidljivo odreagirajo. Lahko od groze zmrznejo ali pa brezglavo zbežijo. Zato je prvih nekaj tednov potrebna posebna previdnost. To pa seveda ne pomeni, da kasneje psa ne bo mogoče varno spuščati. Ptičarji so zelo lepo učljivi in obvladljivi. Ob primernem ravnanju seveda.
-
Hvala lepa vsem za odgovore :) Ja, z večino napisanega se seveda strinjam, Da je spuščati posvojenega psa rizično, mi je popolnoma jasno (enako pa velja tudi za vse ostale pse, vedno se lahko s psom znajdemo v situaciji, ko odpoklic odpove, pa naj je pes še tako dobro šolan). Psička je sedaj z mano že skoraj en mesec, tako da se je karakter psa v tem času že nekoliko pokazal, je precej travmatizirana psička, ki se šele počasi navaja na 'civilizacijo' in na ljudi, vendar pa se je pokazalo, da lažje sprejema okolico in se sprosti, ko ni omejena z vrvico (da ima občutek izbire, da se lahko umakne). Spuščanje z vrvice nikakor ni potekalo na horuk, ampak postopoma preko daljše vrvice in seveda tam in v takih okoliščinah, kjer presodim, da je varno (živimo v ruralnem okolju in ne sredi mesta), med sprehodom ves čas trenirava odpoklic (do sedaj je prišla še vedno!) in ji ne dopuščam pretiranega oddaljevanja (kar pomeni, da je moja koncentracija na psa in okolico, ko je pes spuščen, res 100 odstotna), kako bo z lovskim nagonom bomo videli, ko se bo psica res sprostila (trenutno išče varnost pri meni, kar seveda s pridom izkoriščam pri odpoklicu), zaenkrat pa glede tega ni težav (divjadi imamo dovolj in se psička njene prisotnosti zagotovo dobro zaveda), ravno tako se mi zdi, da za sabo nima nekega lovskega šolanja. Naj še enkrat poudarim, da to ni moj prvi pes lovske pasme (pri hiši je bil že šarivec, ptičar in sedaj zopet ptičar ;D) - tako da izkušnje s ptičarji imam - in ja, psička ima vse karakteristike ptičarja: občutljiv, nežen, inteligenten, vztrajen (beri: na momente trmast pes :D), zelo hiter pes z dobrim nosom, fizična in mentalna zaposlitev sta seveda pod 'MUST', ptičarji so zagotovo psi, ki absolutno ne prenesejo nobenega grobega ravnanja (običajno v takem primeru samo popolnoma ', zablokirajo'), za obvladovanje takega psa je pač potreben občutek, vztrajnost in doslednost (sicer pa to velja za vse pse). S psičko se dobro ujameva, sledi mi povsod (dobesedno jo imam stalno za petami ::) ) in več ali manj karakterno in vizualno ustreza temu, kar se je iskalo (popoln pa tako ali tako ni nihče ;) ). Ni bila edina izbira, smo šli pogledat še nekaj drugih psov, lovskih seveda (odraslih in mladičev), vendar pa je večina odraslih psov pokazala precej bolj neobvladan lovski nagon, tako da je glede na okolje, kjer živim in glede na življenjski slog, ta psička še najbolj odgovarjala.
PS
Tudi meni se zdi, da je psička senžermenski ptičar :)
-
potem je vse ok, razumela sem, kot da je šele prišla.