PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Temo začel/a: Florinca na 19 September 2006, 18:11:22
-
Pozdravljeni.
Jaz sem nova v forumu. Iskala sem, če je bilo kaj napisanega na temo igranja oziroma neigranja pasjih mladičev in ker nisem ničesar našla, sem odprla novo temo. Če je bilo o tem že kaj napisanega, se opravičujem....
Skratka: S psičko hoiva v pasjo šolo in tam nam je bilo rečeno, naj svojim psom do drugega leta starosti ne dovolimo nikakršnega igranja z drugimi psmi; psi se smejo zgolj povohat, potem pa vsak na svojo stran. Bistvo tega naj bi bilo, da se pes naveže zgolj na lastnika/oskrbnika ter zagotovilo, da bo obvladal odpoklic. Da se razumemo: ne mislim samo neigranje v pasji šoli, nikakršno igranje z drugimi psmi ni dovoljeno, zgolj z lastnikom. Kadar je pri hiši več psov, je stvar drugačna. Ta miselnost je meni povsem nova in se sprašujem: ja, čemu so pa potem pasje igralne urice? Pa socializacija? Nisem človek, ki bi vse na slepo ubogal, vedno želim o vsaki stvari izvedet čim več. Menim, da se da psa naučiti odpoklica tudi, če se igra z drugimi psmi. Skratka imam nekaj pomislekov, zato prosim za vaše mnenje in izkušnje. Hvala in lp.
+1
-
Meni je tole tudi zgrešeno. Psi so družabna bitja in mislim, da se morajo tudi med seboj igrati. Paziti moraš samo na to, da se pes igra s tabo več kot z ostalimi kuzki pa mislim, da ne bi smela imeti težav.
Moja se je na primer na veliko igrala s kuzki (pa še zdaj se kdaj - ima šele enajst mesecev), ampak če ima možnost se igrati z mano, potem se bo raje z mano kot s kakšnim drugim psom.
+1
-
Ti moraš biti za psa najbolj zanimiva, v kolikor mu dovoliš nekontrolirano igro kadarkoli in kjerkoli mu ti ne boš več zanimiva, ker je igra z njegovimi pasjimi prijatelji pač boljša. Osebno do drugega leta nič stikov se mi zdi pretirano, vseeno pa psa za "nagrado" spustiš, da se igra z drugimi pesjani in tudi ti zaključiš igro. Igre samo ne zaključuj na sistem odpoklic, psa pripnem in gremo, ker potem tudi odpoklica ne bo več delal.
Če hočeš, da za psa obstajaš samo ti potem se tega principa v osnovi držiš, drugače pač ne.
Pod socializacijo bolj kot sama igra z ostalimi pesjani spada tudi socializacija v mestu, gužva, ljudje, različne situacije, med socializacijo ne spada zgolj in samo socializacija z drugimi pesjani.
Lp nina
-
Mi smo v mali šoli vedno spustili mladičke, da so se na koncu igrali in še zdaj (19 mesecev) Atro pustim, da se igra s psi (ki jih poznam!!!) na sprehodu. Tako da tudi meni ta trditev, da naj se pes do drugega leta ne igra ni ravno ok. Je prav, da se kuža nauči obnašanje do drugih psov prav tako kot to pa sodijo k socializaciji tudi še druge stvari (jih je že ninci naštela). In prej kot se nauči bolje bo.
-
Jaz mislim, da je dobro, če igro s psi nekoliko omejiš in se probaš čimveč ti igrati s psom. Jaz sem ji preveč dovoljevala igro s psi in se še vedno večinoma raje igra s psi kot z mano oz. se moram jaz zelo potrudit, da pritegnem njeno pozornost. To pa zna biti problem. Je pa od psa do psa različno. Prav je, da se pes navadi igrati z drugimi psi, tudi zato, ker se bo potem boljše razumel s psi, vendar ga je fino tudi pri tem malo omejevati, da mu ne bo igra s psi preveč zanimiva.
+1
-
Vprašaj v pasji šoli, čemu imajo pasje igralne urice ;) Naj ti tam razložijo. V katerem društvu se pa to dogaja?
Igra z vodnikom je zato, da se pes naveže na vas in ne na druge pse. Ker iz navezanosti potem izhajajo vse druge vaje in šolanje je lažje, če je pes zmotiviran na vodnika in ne na druge pse. Ker potem sploh ne vidi drugih psov na poligonu, ampak samo igračo. Na začetku je bil tudi meni ta koncept malo smešen (celo na forumu so me prepričevali v nasprotno), ampak sedaj mi ni žal, da sem izbrala dobro duštvo (kjer ni igre) ter imam poslušnega psa, kot pa drusštvo, kjer je igra, a grozni inštruktorji.
Sicer pa psa kupiš zase in ne za to, da se bo igral s sosedovimi psi, a ne?
+1
-
ker se bo potem boljše razumel s psi, vendar ga je fino tudi pri tem malo omejevati, da mu ne bo igra s psi preveč zanimiva.
Mislim, da tole ni nujno pogojeno. Pes bo v igri z drugimi psi, seznanjem z rangiranjem, podrejanjem, renčanjem, ok sicer so bo v tem nekaj naučil ali kako se podrediti ali kako premagati nasprotnika, ampak to najbrž ni to kar bi radi z igro z drugim psom mi dosegli. Po drugi strani pa najbrž psi, ki se ne igrajo z drugimi do drugih psov kasneje, ko so res stari leto in pol, dve ne kažejo za druge pse nobenega posebnega zanimanja, torej tudi ni konfliktov, vsaj iz strani našega psa ne, ker drugi psi po tej metodi zanj naj ne bi obstajali.
Lp nina
-
Po moje je vse odvisno od psa so psa, ampak čisto nič igranja z nobenim psom je preveč čudno.
Moja je prvo polovico leta živela pri vzrediteljici s še tremi psi. Ko sem jo dobila sem jo pustila da se igra tudi z drugimi, kontrolirano, včasih pa čisto nič kontrolirano.
Sem pa veliko delala z njo tudi sicer in se z njo igrala. V glavnem, nimam problemov z odpoklicem niti z delom, še manj z igranjem.
Če pa nekdo samo pusti, da se pes večino sprehoda igra, večino sprehodov z drugimi psi, sam pa bolj zabušava, nikoli ne bo dosegel, da se bo pes raje igral z njim kot z drugimi psi.
Si gurno bi pa igro malo bolj nadzorovala, če bi moja mela drugačen karakter in če bi vidla, da ni toliko usmerjenosti name.
-
Se podpišem po andrejin post (razen bivanja pri vzreditelju). ;)
-
Pes ,ki se do drugega leta ne bo igral s psi, se tud kasneje ne bo- ne ker ga ne bi zanimalo,ampak ker se ne bo znal in se bo ali bal ali stepel. Velika j etudi možnost,d abo vse življenje bolj težil k psom ,kot psi z normalnim otroštvom- saj veste sindrom pomanjkanja v mladosti se n epreboli zlahka.
Malo igre je vsekakor psom koristno.Je pa treba pri posameznih psih paziti, da sami ne razvijajo dominarja in tlačenja drugih psov- takrat igro prekinemo in povemo,da to ne gre. Pri domimanantnih psih je potrebno dokaj kmalu (okrog 6 meseca) začeti zelo skrbno izbirati igralne partnerje in paziti,da n epride do sporov zaradi igrače, bližine vodnika itd.
Prav za vsakega psa pa se da najti pasjo družbo, s katero se lahko igra v vsakem obdobju življenja (običajno nasprotnega spola).
Če delamo s psom pravilno in se pravilno igramo mu bo igra z nami vedno pomembnejša od igre s psi.Kmalu ga psi ne bodo več zanimali tisti hip ,ko bo zaslutil,d asmo pripravljeni z njim delati. In to naj nas bi naučili v igralnih uricah, ker možnost letati s psi imajo tudi doma dovolj- škoda časa in denarja,da samo za to hodimo v društvo. Večina dela v mali šoli naj bi zato temeljila na tem,da psi delajo in se igrajo z vodnikom ob prisotnosti drugih psov. Nekaj malega igre pa seveda sodi v program , že zato ,da se pes nauči odpoklica iz igre in zato ,da se nauči,da se enkrat igra s psi, potem pa ob istih psih dela z vodnikom.
Če tega (pravilnega dela in igre) ne znamo, ga ne bomo zanimali ne mi ,ne delo , pa tudi če nikoli v življenju ne sreča drugega psa.
+1
-
Pozdravljeni,
to, koliko naj bi se mlad pes igral z drugimi psi, je predvsem odvisno od tega, za kaj želi kdo psa imet. Za vse, ki imajo psa predvsem za zabavo in za "družinskega" člana, je to, da se njihov pes igra z drugim psi popolnoma normalno, razumljivo in zaželjeno. Tako se socializira in - če ni slabih izkušenj - postane normalen in obvladljiv kuža, s katerim na sprehodih naj ne bi imeli težav.
V primeru pa, da se odločite psa "vzgojiti" v vrhunskega tekmovalnega psa ali pa psa za posebne namene - pa po mojem mnenju in izkušnjah vsaka igra odpade. Dokler je mladiček v leglu - odlično, ampak ko z 8-10 tedni vstopi v "program" šolanja, igre z vrstniki ni več. Potem je pa samo še vodnik, delo in igra z vodnikom, ki dozira čas, kraj in obliko igre. Tudi skozi igro pes se pes uči in za psa za posebne zahteve mora biti VSAKO učenje kontrolirano
Iz izkušenj, ker imam dva starejša psa, ki se nista NIKOLI igrala, vam lahko povem, da ni nič problematičnega, če je prisoten kakšen drug pes - ali več njih. Za njiju enostavno ne obstajajo.
Kar pa se tiče tega, da to vpliva na psiho, ker nimajo "otroštva" - ga pač nimajo. Osebnostno se tak pes razvija drugače kot kužki, ki imajo svobodo in "normalnega" lastnika - pa ne samo zaradi prikrajšanosti za igro z vrstniki. Ampak za izjemne rezultate oz. zahteve je pač treba nekaj žrtvovati.
Da skrajšam - če nimate prav posebno velikih ambicij in želja ( tekmovalen pes ali šolanje psa za posebne namene), naj se vaši psi kar igrajo. Čeprav tudi ideje tega inštruktorja iz pasje šole ni čisto za ignorirat - kdo ve, morda vam klub temu, da taka ideja trenutno ni v trendu, pride še kako prav.
Mejte se.
+1
-
Pes ,ki se do drugega leta ne bo igral s psi, se tud kasneje ne bo- ne ker ga ne bi zanimalo,ampak ker se ne bo znal in se bo ali bal ali stepel. Velika j etudi možnost,d abo vse življenje bolj težil k psom ,kot psi z normalnim otroštvom- saj veste sindrom pomanjkanja v mladosti se n epreboli zlahka.
Drugače se kar strinjam s tvojim postom. Tukaj pa skoraj malo pretiravaš. Moje izkušnje so drugačne in vsako počlovečenje psov v smislu pomankanje otroštva in podobne jajce se mi zdijo odveč.
Je pa res da ni lepšega kot da greš na travnik, se vsedeš na klopco, pokadiš škatlo cigaret medtem se tvoj kuža 2 uri igra z drugim psom in si misliš kako kvaliteten čas si preživel z njim... ;)
-
Pri meni živijo psice v krdelu od najzgodnejše mladosti, vsaj 80% vzgoje mladička naredijo starejše psice, nimajo niti najmanjše omejitve igre ali kakršne koli druge komunikacije (z izjemo pretepanja ali sistematičnega zatiranja), skupaj so noč in dan, tudi takrat ko so same doma, večina sprehodov je skupinska, celo delat grem redko z eno samo...
Posledice: psicam se ne da igrati z mano (razen za nagrado), če me ni doma me ne pogrešajo, če se mi ne da ukvarjati z njimi se zabavajo same. Drugi psi jih praktično ne zanimajo, praktično nobena situacija v kateri so udeleženi psi jih ne spravi iz tira. Povsem mirno znajo odignorirati tudi napad tujega psa.
Kljub temu so pripravljene delati z mano, brez težav se jih da šolati, delajo kar koli si ravno izmislim - od poslušnosti, iskanja, agilitija, trikcev...in so pri tem izredno zanesljive.
Kar nekako postavi trditev, da morajo živeti delovni psi nujno brez tesnega stika z drugimi psi na laž. Tudi psi, ki so navezani na druge pse in lastnik ni njihov edini bog (in batina) znajo delati in to dobro in zanesljivo. Strah, ki ga imajo nekateri tekmovalci pred tem, da se jim bo doma naredilo krdelo je prazen.
Koliko bomo mladičku pustili, da se igra z drugimi je odvisno od tega, kakšnega psa hočemo imeti. Mladič, ki mu bomo povsem preprečili stike z drugimi psi bo imel zanesljivo kot odrasel z drugimi psi probleme. Zadeva se lahko celo obrne v svoje nasprotje - namesto psa, ki ga drugi ne bodo zanimali bomo dobili psa, ki bo ob vsakem srečanju vznemirjen in ker se ne bo znašel, bo pogosto ali tepen ali pa bo napadal druge (zveni znano?)
Najbolje se obnese, če mladiče pustimo da se igrajo, s tem da mora biti igra nadzorovana - prekinemo jo takoj, ko začne en pes tlačiti drugega. Malo starejšega mladiča več vodimo v družbo odraslih psov, ki niso pretirano družabni. Taka družba za našega psa ne bo tako zelo privlačna. In če smo od začetka z mladičem veliko delali, se igrali in ga naučili, da je sodelovanje z nami strašno zabavno in zanimivo uspeh ne bi smel izostati.
Moje izkušnje so drugačne in vsako počlovečenje psov v smislu pomankanje otroštva in podobne jajce se mi zdijo odveč.
Aja?
-
Lanabela,
ne trdim, da MORAJO delovni psi živeti le za svojega-bog-in-batina lastnika. Kot protiutež izjavam, "kako igra mora bit" pač navajam svoje izkušnje s psi, ki so od 10 tedna "v izolaciji" - se pravi, se ne igrajo z drugimi psi. Seveda je to samo moje mnenje, s katerim se lahko strinjate ali pa ne. In ne dvomom, da tudi psi v krdelu lahko izvrstno ubogajo. Je pa res, da nisem imela v mislih ne agilitija ne trikcev. Saj veš, kjer vsi mislijo enako, nihče ne misli prav veliko.Vzemi to kot "second opinion"...
In, verjela ali ne, ne zveni mi znano ,citiram: "bo pogosto ali tepen ali pa bo napadal druge". Od kje naj bi mi bilo znano, glede na to, da se nobeden od teh dveh - v mojem sporočilu navajanih psov - ne tepe in ne boji?
LPC
-
Lanebela: ne govorim o stiku z drugimi psi govorim o igri med psi. Mojim psom je dovoljen fizični kontak z drugimi psi seveda pod natančno določenimi pogoji, ki jih postavljam jaz ne oni. Kar se tiče igre pa stojim za tem kar sem omenil prej.
-
Jaz nimam še toliko izkušenj s šolanjem psa za posebne namene, točneje reševanje, ampak kar vidim v našem klubu, se dva psa, ki sta trenutno med najboljšimi ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetovnem merilu (zadnje čase psica redna gostja stopničk), redno igrata z drugimi psi. Tudi zdaj, ko mata okrog štiri leta.
Jaz tukaj ne vidim logike.
Ampak ko je treba delat, je treba delat.
Sicer verjamem, da psa, ki ga dober vodnik zna zaposliti in tudi sprostiti, ravno ne bo pobralo od neigranja z drugimi psi.
Ampak tridev, da vrhunski delovni pes ne sme, oz. je boljše, da ne, če hočeš met rezultate, v tistem kar sama opažam vsakodnevno, čisto nič ne drži.
-
Witty v mladosti ni imela dosti stikov s psi, sedaj pa se kot odrasla ne zna igat. Kakšen pes ji je sicer vešč in je vesela prvih nekaj minut, potem pa šavs če ji še teži.
Mislim, da se pes mora kdaj pa kdaj poigrati z vrstniki, ne pa kar naprej. Se mi zdi da je bolj pomembno da se pes veliko igra z vodnikom, kot pa to, če se sploh sme igrati z drugimi psi. :)
-
Witty v mladosti ni imela dosti stikov s psi, sedaj pa se kot odrasla ne zna igat. Kakšen pes ji je sicer vešč in je vesela prvih nekaj minut, potem pa šavs če ji še teži.
To sem imela v mislih, ko sem napisala, da se bo pes boljše razumel z drugimi psi ;)
Jaz sem imela prej mešanca, ki so ga edinega pustili v leglu. Tako se je kot mladič bal psov in se ni nič družil z njimi. Kasneje smo uspeli ta strah premagati, ampak nikoli pa se ni naučil igranja. Tako je potem vedno začel renčat, če je drug pes začel skakati ob njem in ga vabiti k igri. Prepričana sem, da do tega ne bi prišlo, če bi se kot mladiček igral s psi.
Res pa nisem imela problemov z odpoklicem ... :P
Je pa precej odvisno verjetno tudi od karakterja psa. Če je en tak bumbar kot je Luna, je dosežek že to, da se je zmožna umiriti, ko divjajo psi okoli nje.
-
Niso samo agility in trikci, tudi reševanje, poslušnost, sledenje.. edino problem bi znala biti obramba, pa mislim da tudi to ne bo zdržalo (več bi vedela povedati Deteljica, jaz se s tem ne ukvarjam)
Seveda lahko psi živijo od 10 tedna v izolaciji in se prav dobro počutijo. samo normalno komunicirati z drugimi psi ne bodo znali nikoli (če so vedno kadar so v stiku z drugimi psi pod komando to niti ni potrebno). Je pa to stvar okusa - jaz si takega psa ne želim in mi ni zanimiv.
In, verjela ali ne, ne zveni mi znano ,citiram: "bo pogosto ali tepen ali pa bo napadal druge".
S tem sploh nisem mislila nate ampak na splošno - kar naprej na vseh pasjih forumih se pojavlja en in isti problem - nekateri psi se v družbi z drugimi nikakor ne znajdejo, ponavadi so kar naprej tarča "napadov" ali napadov ali pa se sami zaganjajo v vse živo.
-
Mogoče se motim ampak po moje igra ni glavna komunikacija, ki poteka med psi. Psi komunicirajo z vonjem, nato z vidom in s sluhom, držo telesa itd.. Torej trditev da pes ki se ne igra z vrstniki ali ostalimi kužki ni zmožen komunikacije ne drži.
-
Tudi sama sem mnenja, da že kot mladička je treba navajati na druge pse in ne , da do dveh letih nima stikov z njimi. Res nekateri menijo, da je pes bolje navezan na lastnika, če je čimmanj v družbi drugih psov, sej deloma to drži, da je tako na lastnika bolj pes lahko navezan. Samo v takem primeru, da psu ne omogočimo družbe drugih pasjih štironožcev, se rado potem zgodi, da so do drugih psov lahko potem tudi agresivni. Kaj meni pomaga, če je psica najbolj pozorna samo name, kot pa, da bi imela probleme z agresivnosto ipd. To velja še posebno za bolj dominantne pse. Mojo sem spuščala od malega med pse, vem,da zaradi tega imam sedaj več problemov pri pozornosti name, ker ji je mnogo ljubša igra s drugimi psi. Samo ne vem kako bi bilo sedaj z njo, če bi bila čisto izolirana od drugih psov. Verjetno mnogo slabše. Prava mera mora biti, igra z drugimi psi mora biti vedno pod kontrolo in tudi sami se moramo čimveč igrati z psi. Vsaj pri moji polarki je motivacijo težko doseči in tudi ta ne traja vedno dolgo. Se pa iz meseca v mesec pri moji to zelo popravla to izredno popravlja (pač ko odrašča pametnejša postaja ;)). Samo vse se da :)...lp
-
V primeru pa, da se odločite psa "vzgojiti" v vrhunskega tekmovalnega psa ali pa psa za posebne namene - pa po mojem mnenju in izkušnjah vsaka igra odpade. Dokler je mladiček v leglu - odlično, ampak ko z 8-10 tedni vstopi v "program" šolanja, igre z vrstniki ni več. Potem je pa samo še vodnik, delo in igra z vodnikom, ki dozira čas, kraj in obliko igre. Tudi skozi igro pes se pes uči in za psa za posebne zahteve mora biti VSAKO učenje kontrolirano
Trenutno najboljša slovenska psica- dvakratna svetovna prvakinja se lahko igra s psi- kadar si želi in živi v krdelu..
Tudi moji "vrhunski tekmovalni psi" so se vsi igrli tudi z drugimi psi,sprehajajo se vedno v krdelu ob prostih dneh ( mojih namreč) pa tudi živijo v krdelu, pa jim to ni prav nič kvarilo rezultatov (vsaj jaz nisem opazila nobene napak e,ki bi jo lahko pripisala družeju s psi).
Niti na obrambi- moja psa sta imela pogosto obrambo nad 96, celo 100 nekajkrat. Samec je imel celo na enem svetovnem za belgijce najvišje ocenjeno obrambo prvenstva.
Je pa res ,da je bilo pri malinoisu potrebno izbirati partnerje za igro in da se npr moj dobi ni mogel igrat kar z vsakim naključno vletenim samcem,ker bi lahko prišlo do pretepa. Ampak glej čudo , ta dobi tudi na obrambi ni bil kdo ve kaj :P
Poudrajamo pa vsi ves čas, da mora biti igra med tujimi psi in celo domačimi kadar je vmešan mladič, vedno nadzorovana in da ne sme predtavljati "bistvo življenja".
Res je tudi , da preživijo in dosegajo rezultate tudi brez igre s psi- kaj pa jim preostane drugega, če ima njihov gazda tako filozofijo ;)
V glavnem če je vrhunski telkmovalni pes prikrajšan za igro s psi ni nič tragičnega. Ampak potem se ta pes upokoji in ima pred sabo še najmanj pet let življenja- vsaj upam ::) in ni več v trenigih- kaj pa potem? Potem naj bi po moje živel naprej kot navaden hišni pes.
In po mojem mnenju je zelo žalostno ko vidim navadnega hišnega psa, ki je malo ali nič zaposlen pa mu še igre s psi ne privoščijo.
-
Še enega sem pozabila,ki je vrhunski tekmovalni pes , živi v krdelu in se lahko po mili volji igra s psi. Gre za strica mojega borderja. Mawlch Cap- svetovni prvak v iskanju pogrešanih oseb in obenem evropski prvak v agilityu. Ima pa mimogrede tudi izpite iz obedienca in paše :) in krasno grize rokav, kar pri tej pasmi ni ravno pogposto ;)
Očitno tudi njemu druženje s psi nič ne kvari rezultatov :P
-
Hey,
calm down. Me veseli, da vaši psi dosegajo tako odlične rezultate. Kakorkoli, določeni moji psi se niso in se ne igrajo z drugimi. In jim potem naslednjih 5 let zaradi tega očitno dolgčas - ampak tako pač je. Kot je že napisano, to je moje mnenje in dvomim, da samo moje. Vsak po svoje pač.
-
Če govorimo o klasiki ne vem, če ima kateri vodnik od top 5 psov v Sloveniji kakršno koli željo po interakciji svojega psa z ostalimi :P ;D ;D ;D ;D
Predvidevam da skar v svojih izjavah izključno misli na vrhunsko šolanje klasike in šolanje psov za posebne (policijske, vojaške) namene.
In to šolanje NI v ničemer podobno šolanju reševalcev in/ali agility ...., zato se ne razburjat, ker očitno NE mislite enako ... :o
Potrebno je samo VAŠE/naše lene riti malo bolj razgibat, da niso sosedovi cucki bolj zanimivi od nas ;D
LP
Igor
-
Sa pravim, stvar okusa. Mislim pa, da je že čas, da se kliše, da mora biti tekmovalen pes ločen od drugih (in po možnosti ves čas, ko se lastnik ne ukvarja z njim v pesjaku, boh ne daj da bi živel v hiši), ovrže. Preprosto ne zdrži in primeri iz prakse to čedalje bolj potrjujejo. Če komu tak način dela s psom leži, prav. Ni pa treba svoje resnice vsiljevati tečajnikom, ki jim tak način nikakor ni všeč.
Komunikacija med psi nikakor ni omejena samo na igro, niti ni igra njeno bistvo. Je pa igra tisti nujen začetek, iz katerega se mladič postopoma nauči vse ostalo. Na žalost s tem, ko mlademu psu ne dovolimo igre z vrstniki ne dobimo kar avtomatično psa, ki bo na vodnika krasno navezan, drugi psi ga pa ne bodo zanimali. Prepogosto je končni rezultat pes, ki ga drugi psi pretirano vznemirjajo.
Koliko bo pes vodljiv, navezan na vodnika oz pripravljen z njim sodelovati je odvisno od tega koliko in kako se vodnik s psom ukvarja, ne pa od tega, koliko ima mladič stikov z drugimi psi.
In še nekaj. Nekontrolirana igra med mladiči je lahko škodljiva. Vendar dvomim da lahko naredi toliko škode, kot napačna igra z vodnikom.
-
Mislim pa, da je že čas, da se kliše, da mora biti tekmovalen pes ločen od drugih (in po možnosti ves čas, ko se lastnik ne ukvarja z njim v pesjaku, boh ne daj da bi živel v hiši), ovrže. Preprosto ne zdrži in primeri iz prakse to čedalje bolj potrjujejo. Če komu tak način dela s psom leži, prav. Ni pa treba svoje resnice vsiljevati tečajnikom, ki jim tak način nikakor ni všeč.
To govoriš kar iz glave al imaš kakšne "inside" informacije ;D. To da vodniki tekmovalnih psov le te zapirajo in jih vzamejo ven samo takrat, ko gredo na trening že dolgo časa ne velja več. No vsaj jaz jih ne poznam ???
Koliko "vrhunskih" tekmovalcev pa ima opravka z navadnimi tečajniki (prej s kakšno tekmovalno skupino) pa tudi ne vem :D.
Koliko bo pes vodljiv, navezan na vodnika oz pripravljen z njim sodelovati je odvisno od tega koliko in kako se vodnik s psom ukvarja, ne pa od tega, koliko ima mladič stikov z drugimi psi.
koliko in KAKO - se strinjam
In še nekaj. Nekontrolirana igra med mladiči je lahko škodljiva. Vendar dvomim da lahko naredi toliko škode, kot napačna igra z vodnikom.
Lahko ti naredi čisto enako škodo ali pa še večjo. Čisto odvisno od primera do primera.
LP
Igor
-
Po moje je kliše da mora biti tekmovalen pes v boksu in izoliran pozabljen in dokazano je da to ne drži na številnih primerih. Tukaj se pogovarjamo o igri med psi in ne mešat hruške in jabolka.
Ravno zaradi pomankanja znanja razne pasje šole namesto da bi učile pravilno igro med vodnikom in psom propagirajo igro med psi. Dajte malo po tujini pogledat. Razne pasje vrtce in parke kjer hodijo ljudje po večini z psihično in fizično neaktivnimi in neizpolnjenimi psi kao na sprostitev. Tam iz nekontrolirane igre ki preraste v razna rangiranja in razkazovanja moči, pride do raznih zapletov.
Ljudje pa resnično vrjamejo da s tem delajo svojim psom uslugo. Aja pa še komot je. ;)
-
Kakorkoli, določeni moji psi se niso in se ne igrajo z drugimi. In jim potem naslednjih 5 let zaradi tega očitno dolgčas - ampak tako pač je. Kot je že napisano, to je moje mnenje in dvomim, da samo moje. Vsak po svoje pač.
Ne to nikakor ni samo tvoje mnenje :P
In ne gre zato če psi se ali se ne igrajo z drugimi- po lastni izbiri pač. Tukaj razpravljamo o tem, ali je bistveno , da mladim ! psom,ki bi se radi igrali , to dopustimo ali sploh ne.
Če vprašaš mene- nima kaj škodit, v določenih okvirih seveda.
Že izšolanim pa sploh nima kaj škodit- če jih ne spuščaš skupaj takih,ki bi se samo rangirali ,"parili" ali tepli ;).
Drugače pa itak govorim na splošno.
In nasplošno v celi Sloveniji je mogoče 5 psov,ki jih lahko imenujemo "vrhunski" po IPO 3 programu :P. Obenem imamo pa vsega skupaj nekaj stotisoč psov, katerih lastniki si vsi postavlajo vprašanje ali se njihovi mladiči lahko ali ne smejo igrati z drugimi psi ::).
Se pravi v nekih spolšnih smernicah je vrjetnost,da navodil asprejema potencialni 6 kandidat za vrhunskega IPO psa blizu nič.
Pa še ta 6, če ima tudi vrhunskega vodnika-se bosta že znašla, s pasjo družbo ali brez :o
če pa namiguješ na sistem "pasjih parkov" kot so v ZDA ,je pa to seveda mega bedastoča- da je edino kar s psom počneš ,da ga oskrbuješ in pelješ navrvici v park, kjer ga spustiš, da se igra ali pretepa, kakor ga jepač trenutno volja s tujimi psi, sam pa medtem klepetaš ali pa piješ pivo .
-
Namigujem na to, da ljudem ni jasno kaj naj bi počeli s svojimi psi in je najlažje svetovati igro z drugimi psi. Svetovati glede drugih stvari, ki so mnogo bolj pomembne za mlade pse in za lastnike pa malo kdo zna kaj pametnega povedat.
-
Hvala za odgovore, vendar ste se malce oddaljili od teme, ki sem jo odprla. Mislim, da nikakor ni pametna nobena skrajnost in Nincin odgovor mi je bil najbolj všeč. Hvala in lep ozdrav vsem!
-
Ok, kaj pa tisti, ki zagovarjate popolno ne igranje z drugimi psi, naredite v primeru ko imate doma že enega ali dva psa? Kako preprečite stike? Vsakega v svoj boks? Če imaš enega si še predstavljam kako gre, če jih maš več pa ne ???
Lp nina
-
Brez problema. Starejši itak več ali manj ignorira mlajšega in mlajši nima s tem prav nobenih problemov ali otroških travm :D. Moji psi delajo kar je meni všeč ne kar je njim všeč. In ti povem so zelo zadovoljni s sabo in svojim življenjem :)
-
Moji imajo pa svoje privatno življenje in svoj prosti čas in tudi zgledajo kar zadovoljni. Kakor komu drago. Glede večih psov pa itak ni problem, vsakega imaš v svojem boksu, delaš z vsakim posebej, če sta skupaj morata dati mir in se čim manj meniti drug za drugega. Saj gre. In zanesljivo imata manj stresno življenje kot psi v krdelu, ki morajo kar naprej nekaj početi en z drugim. Tudi za lastnika je bolj enostavno in komot.Poleg tega veliko psov v krdelu niti ni več sposobnih živeti celo če jim lastnik tega ne onemogoči.
-
Živjo,
en odgovor dolgujem Deteljici - če pogledaš nekaj postov nazaj boš videla, da sem napisala, da naj se psi le igrajo med sabo, v kolikor lastniki nimajo nekih specifičnih zahtev. Je pa tudi res, da sem poskušala razjasnit "sporno" navedbo instruktorja, ki je povzročila tole temo. In povedat, da ni nič narobe, če te igre ni in da te izjave ni nujno kar a priori brezpogojno in ogorčeno obsojat
Tudi moji psi delajo tisto, kar je meni všeč in ne njim in niso videti nezadovoljni. Če jih je več, imajo vsak svoj boks - saj to je logično. Imajo vsak svoj mir - se strinjam z Lanabelo.
Mi gre pa na živce, ko na sprehodu srečam lastnike z odvezanimi psi, ki se "igrajo" vsak z vsakim in divjajo okol. To je sicer druga tema iz tega foruma.....Je pa res, če so pasji lastniki tako zaverovani v potrebe svoje živali, da ne upoštevajo potreb drugih sprehajalcev, bi pa mogoče bila rešitev za to zmedo in negativne izkušnje s sprehodov "sistema napadel ga je pes" , da začnejo v pasjih šolah propagirat za VSE, da se psi ne smejo igrat med seboj. In ko to postane moda in trend pasjega šolanja, tako kot se je zgodilo s priboljški, ignoranco,...etc bo boljše, ne?
-
če nisi opazil-a , pišem v enem postu,da je dovolj priložnosti za igro izven tečjev male šole in da je škoda časa in denarja,da hodimo v malo zato,da bi se tam psi igrali med sabo ;).
Sem pa v obdobju, ko sem se bolj intenzivno držala v IPO srečevala množico vodnikov, ki so svoje mladiče in sploh pse, paranoično držali stran od igre in sploh kontakta z drugimi psi- ker jih bodo kao zatrli ,pa kao pes potem slabo dela in je samo v pse usmerjen pa itd.
In ravno taki, ki so najbolj divje skrbeli,da se njihv pes ne bi igral z drugimi -ali pa se jim še celo fajn zdelo, da je kasneje bil "mal hud" skoraj obvezno niso imeli nekih "vrhunskih " rezultatov.
Mit da je pes ,ki je domimanten do psov tak tudi do ljudi, pa še vedno bogato kroži po teh vodah.
Ali se je mogoče v zadnjih dveh letih to kaj spremenilo?
-
Živ,
miti v kinologiji se po moje čisto nič ne spreminjajo, samo čedalje več je novih in po svoje čudnih in neživljenskih. Zdaj je imeti psa postala že taka znanost, da se ubogi lastniki, ko prvič dobijo kosmatinca v hišo, sploh ne znajdejo več. Zato ni nič čudnega, da so zaživele igralne urice in male šole ipd - potem pa lahko samo upamo, da vsi delajo po istih mitih, če ne, je potem zmeda še večja.
O IPO vodnikih in mitih pa jaz ne bi razpravljala, ker je tam po moje prav toliko nebuloz kot v "laični" kinologiji, če ne še več. Definitivno je pa mnogo več vsevednih. Ne, o tem pa res ne bi.
-
. Zdaj je imeti psa postala že taka znanost, da se ubogi lastniki, ko prvič dobijo kosmatinca v hišo, sploh ne znajdejo več.
ma ne samo tisti,ki imajoprvič kosmatinca :P :o.
Jaz sem npr z vsakim nasednjim bolj zmedena in manj vem kaj delat, kdaj delat, kolk delat ipd ???.
Od same filozofije je že resno ogrožen moj navadni kmečki občutek in zdrava pamet >:(
-
Joj, deteljica, kaj pa potem še mene čaka, če si ti z vsakim bolj zmedena, jst pa že pri prvem! :'( ;D Groza!!! ;D
-
Meni se ne zdi čisto nič hudega, če se v mali šoli psov ne spušča da bi se igrali. To še zlasti velja za primer, ko inštruktor nima pojma kako voditi igro, da bo od nje tudi kakšna korist. In se jim igra hitro sprevrže nekontrolirano divjanje, šopirjenje bolj korajžnih in tlačenje (včasih celo skupinsko) manj korajžnih. Tudi kakšen skupinski odhod malo večjih mladičev recimo na skupinsko kopanje se je že zgodil, lastniki (in inštruktor) pa so ostali ovsem nemočni)
Tudi od igralnih uric vodniki nimajo nič, če se lepo dol vsedejo, enega prižgejo, psi se pa izživljajo kakor jim drago. Če pa se ob igri psov naučijo prepoznavati pasjo govorico, če se naučijo kakšno igro pustiti in kdaj je treba igro prekiniti, če se naučijo kako in kdaj mladiča iz igre odpoklicati - potem je to že zelo veliko. Pri tem naj bi se lastnikom pokazalo, kako se igrati s psi, kako pritegniti njihovo pozornost skratka kako biti za mladička zanimiv. Če pa se ob tem dogajajo tudi kontrolirana srečanja mladičev z odraslimi psi ki se jim ne da igrati z mladiči in se lastniki pri tem celo mogoče otresejo strahu pred takimi srečanji...potem so takšne urice neprecenljive. In do zmede iz naslova "napadel ga je pes" ne bi prihajalo.
da sem napisala, da naj se psi le igrajo med sabo, v kolikor lastniki nimajo nekih specifičnih zahtev
Točno, in točno v ta stavek sem se tudi jaz vpiknila. Psi, ki se igrajo med seboj in jim je dopuščeno, da se v prostem času vedejo kot psi in ne kot avtomati so enako ali pa še bolj uporabni za katerokoli "specifično" zahtevo.
Če jih je več, imajo vsak svoj boks - saj to je logično. Imajo vsak svoj mir - se strinjam z Lanabelo.
Ja takšno življenje je mirno nezahtevno, vse, kar mora narediti pes za srečno življenje je, da se pravilno odzove (po možnosti čim hitreje in čim bolj natančno) na enega od mogoče 20 povelij. Vse je preprosto in jasno, nobenega nepotrebnega stresa in nepotrebnega razmišljanja.
Samo kaj, ko je to tako skrajno dolgočasno. Ne mislim za psa, ta je lahko povsem zadovoljen, če drugega ne pozna, mislim na vodnika. Vsaj kar se mene tiče - na ta način psa ne bi hotela imeti. Mene privlači naravnost neverjetna kompleksnost vedenja psov ki žive svoje življenje v skupini - odnosi med samimi psi v krdelu, odnosi teh istih psov znotraj "razširjenega" pasjega krdela, k temu je treba dodati še odnose z človeškimi člani družine in človeškimi znanci, pa mačkami ki so tudi del družine...Res zapleteno in tudi stresno. Če k temu dodamo še dejstvo, da se njihovi človeški krdelniki v vsakodnevnem življenju niti pod razno ne potrudijo s kratkimi in jasnimi povelji ampak morajo psi njihove želje razbirati iz celih stavkov...In pri vsem tem je v njihovih ubogih primitivnih možgančkih še dovolj prostora za čisto resno delo, ponavadi ne samo v eni disciplini....
-
Deteljica, ti kar sledi svoji zdravi pameti in vzemi filozofijo zgolj kot "zanimivo za slišat". Če se vklaplja v tvoj koncept zdrave pameti, uporabi, če ne - pozabi. Tako najbrž ne boš preveč v trendu sodobne kinologije, z leti postaneš čisti outsider - ampak ne boš zbegana z vsakim naslednjim psom (ha-ha-ha) in še prav pošteno se boš zabavala. Vidiš, da mi ni čisto nič hudega, ne? >:D
Psi, ki se igrajo med seboj in jim je dopuščeno, da se v prostem času vedejo kot psi in ne kot avtomati so enako ali pa še bolj uporabni za katerokoli "specifično" zahtevo
Tudi prav. :-[
vse, kar mora narediti pes za srečno življenje je, da se pravilno odzove (po možnosti čim hitreje in čim bolj natančno) na enega od mogoče 20 povelij
Res je. V mojih letih je že prav zaželjeno, da je človeku malo dolgčas - se kar naveličaš preveč stresa iz dneva v dan. Glede na to, koliko kaosa je okrog nas, je pasji "ordnung in disciplin" pravi balzam za dušo. Vsja eno področje, kjer so meje jasno postavljene in se pravila ne spreminjajo v odvisnosti od vremena.... Rutina pač - in rutina daje varnost - tudi psu ;)
-
Deteljica, ti kar sledi svoji zdravi pameti in vzemi filozofijo zgolj kot "zanimivo za slišat". Če se vklaplja v tvoj koncept zdrave pameti, uporabi, če ne - pozabi. Tako najbrž ne boš preveč v trendu sodobne kinologije, z leti postaneš čisti outsider - ampak ne boš zbegana z vsakim naslednjim psom (ha-ha-ha) in še prav pošteno se boš zabavala.
Ej najbolje je mene in moje probleme prokužil vzreditelj mojega psa iz Belgije ;D.
Tolk sem filozofirala in težila , kaj je bolje , kaj priporoča- a da je pes notr al zunej al v boksu ,al sam ,al s starejšims pom, a sme met vidni stik s sosednjim boksom, al bolš da ne, al se otroci lahko igrajo z njim al ne, kdaj lahko gre k ovcam, pa še miljardo raznih zaskrbljenih prašanj ::),
da mi je nazadnje odpisal:
"Res čist vseeno je kje imaš mladiča in kaj z njim delaš ,al pa tud če nč ne delaš, kakor ti pač najbolj ustreza. Ko boš začela psa resno uporabljat bo v vsakem primeru tak ko treba!" :o
In sem si rekla- evo to je vzreditelj zame- se takoj usedla v avto in se odpeljala 1300 km po psa :D :D
-
Saj ni panike, delaš po občutku pa je. Če so pa tvoji psi še prisiljeni obvladovati (skoraj) kaotičen vsakdan, si lahko celo dovoliš preizkusiti kakšen zanimiv nov "mit" na starem psu. Ker je že itak navajen vseh mogočih in nemogočih muh vodnika, se mu zaradi tega ne sesuje svet. Včasih se splača poskusiti tudi kaj takega, kar ne sodi ravno v tvoj koncept zdrave pameti. In videti rezultat.
-
Ko boš začela psa resno uporabljat bo v vsakem primeru tak ko treba!
Dejstvo - takrat namreč točno veš, za kaj psa rabiš in kaj hočeš od njega. Ko in/ali če ga začneš "resno uporabljat" imaš jasno vizijo za naslednjih nekaj let, konkreten cilj in dovolj zdrave pameti, da veš, kako ta cilj doseči. In tukaj potem nastane razlika med povprečnim, zaradi različnih ideja zbeganim lastnikom psa "kar tako" in takim, ki s psom DELA. Tako odpadejo vsa vprašanja, ali se lahko igra z drugimi psi ali ne - vidiš svojega psa, veš, kaj nameravaš z njim in potem vidiš, kako se vsakdanje stvari (kot je npr. tudi igra) vklapljajo v tvoj cilj, te njemu približajo ali te od njega oddaljijo. "Namen opravičuje sredstva"
(samo za Deteljico - sploh ne vem, kam naj te dam....in to me jezi) :(
-
Zadevo lahko razumeš tudi drugače...s psom lahko delaš kar hočeš, lahko je notri ali v pesjaku, se druži z drugimi psi ali ne, se igra z otroci ali ne, ko ga boš začel z njim resno delat, bo delal kot je treba.
-
"Namen opravičuje sredstva"
Mislim da je bližje "namen boš dosegel ne glede na to, katera sredstva boš uporabil"
Žal to velja samo za zelo dobre pse. Pri mojih, ki so zanič velja "pazi katera sredstva boš uporabil, če hočeš doseči kakršen koli cilj"
-
Pri mojih, ki so zanič velja "pazi katera sredstva boš uporabil, če hočeš doseči kakršen koli cilj"
Lanabela, ko bi le ta stavek poznali vsi instruktorji... na zalost spoznas to resnico le, ko imas sam v zivljenju opravka s taksnim psom..
-
Mislim da je bližje "namen boš dosegel ne glede na to, katera sredstva boš uporabil"
Žal to velja samo za zelo dobre pse. Pri mojih, ki so zanič velja "pazi katera sredstva boš uporabil, če hočeš doseči kakršen koli cilj"
Ja točno tako tudi jaz mislim, in kar me je impresioniralo pri tej izjavi je bila totalna samozavest vzreditlja in 100% zaupanje v lastno vzrejo.
Z dobrim psom je res vseeno kakšen sistem dela imaš in kako sicer živi. Dokler le veš kaj hočeš in trmasto rineš v svojo smer po bilo kakšnem sistemu , bo pes na koncu dobro delal.
Skar ,kaj misliš s tem ne veš kam naj me daš?
A pri igranju s psi- če sem za ali proti?
Nisem ne za, ne proti :P- sem za uporabo zdrave pameti in proti vsakemu ekstremizmu. Mi je pa všeč če vsaj moji psi lahko žibvijo čim bolj popolno življenje- tud če to ničemur ne koristi al pa mal škodi bilo čemu :-[ - pač všeč mi je tako.
V debatah pa je moja posebnost,da se rada vedno postavim proti - zgolj da opozorim še na drugi stran medalje :D- katera koli pač je zastopana ::), ker nič v naravi ni črno belo in ker to spodbudi debato ;).
-
Deteljica, pomoje je skar mislila, da ne ve, kdo si, potem bi si lažje ustvarila mnenje ;)
-
Živ,
mi je všeč tole, da se postaviš na drugo stran, ker jaz tudi tako funkcioniram, kar ste najbrž že pogruntali. Deteljica, ne vem, kam naj te dam v tejle kinološki sceni "v živo" in ne ne forumum - nanko tako, kot pravi Urška. Pa sploh ni važno, glavno da enkaj dogaja.
Ta stavek "Namen opravičuje sredstva" definitivno drži za dobre pse - saj, če veš, kaj bi s psom rad in imaš torej cilj, že v štartu izbereš takega psa, ki ustreza tvojim potrebam. Je pa res, da vzreditelj mora/naj bi zaupal svoji vzreji - tudi jaz prisegam na otroke svojih belgijcev, ker vem, kaj pes in psica dajeta. In za te male definitivno velja, da bodo preživeli in ohranili svoje kvalitete noter, zunaj, podnevi, ponoči, s režimom takšnim in drugačnim - edino ni nujno, da bo lastnik preživel, če se bo igral "moderno" vzgojo in hotel imeti "kužka". Pač niso kužki, so psi. In se tudi ve, da se strogo selekcionira, kdo dobi takšno zverinico iz Rezije.No, ampakk zdaj sem se oddaljila od teme - sorry. :-[
-
. Deteljica, ne vem, kam naj te dam v tejle kinološki sceni "v živo" in ne ne forumum - nanko tako, kot pravi Urška.
Je pa res, da vzreditelj mora/naj bi zaupal svoji vzreji - tudi jaz prisegam na otroke svojih belgijcev, ker vem, kaj pes in psica dajeta. In za te male definitivno velja, da bodo preživeli in ohranili svoje kvalitete noter, zunaj, podnevi, ponoči, s režimom takšnim in drugačnim -
No vidiš , sej v končni fazi pridemo na isto :P.
he he he , kje naj m eiščeš v kinologiji - tako mal podobno ;) kot tvoj opis mladičkov:
vseeno kam povohaš v kinologiji, je povsod kakšna moja sled :P
- al že mal ohlajena, al pa sveža ::)
-
Ha-ha-ha, na sledi sem bolj slaba - mi je vsa trava enaka in tudi regrati se ne razlikujejo med seboj.
Ampak, če se kje vidiva, mi pa povej, greva na kavo. Mej se.
-
pes ki se bo 2 leti igral samo z vodnikom bo čisto nesocializiran.
kar predstavljaj si kako bi se ti počutila če bi se dve leti družila samo z eno osebo potem pa kar naenkrat bum in bi spoznala da ne obstajaš samo ti ampak še ogromno človeških primerkov. sploh se bo pa pes počutil kot da bi nekdo udrl na njegov lastni teritorij in lahko postane agresiven.
je pa res da pazi da bo s tabo igra zelo zanimiva