Mitre111 - dobrodošel.

Dejstvo je, da sodijo AM-ji med velike pasme. Temu primerno so iz zdravstvenega vidika lahko problematični kolki, komolci. Pa tudi z očmi imajo lahko probleme.
Če se odločiš za rodovniškega AM-ja, morata biti tako mati, kot oče pregledana za naštete zadeve. Če imata oba kolke A (in tudi njuni predniki ter "žlahta"), potem je velika verjetnost, da bodo tudi njuni mladiči z zdravimi kolki (kljub temu je treba paziti, da ne zraste prehitro in da se ga ne obremenjuje med rastjo).
AM je načeloma zelo zdrava pasma (hvala ne-vem-komu

).
Verjamem, da ti ne gre toliko za tipičen izgled, vendar poznam kar nekaj "nerodovniških", ki imajo netipičen karakter. Še posebej izrazit problem je agresivnost. Pa ne samo do psov (pasma je precej dominantna), ampak do ljudi. Kar si pa po moje ne želiš.

Tipičen malamut je grozno naklonjen vsem ljudem. To je bil tudi en izmed razlogov, da sem se sama odločila za to pasmo.
Odločitev je pa vsekakor tvoja.
Cena rodovniškim malamutom pa je v zadnjih dveh letih kar padla. Tako da za povprečno mesečno plačo brez problema lahko kupiš tipičnega, zdravega predstavnika.
Pa veliko veselja z malim.

Še to: karakterno niso tak bav-bav, če veš kaj lahko pričakuješ. V bistvu so bolj mačke, kot psi.

Je pa izredno pomembna pravilna socializacija v najzgodnejšem obdobju (od 7 do nekje 12 tedna).