Tema: Angleški koker španjel [English Cocker Spaniel]

[čara]

brez zamere 

ampak delovni španjel iz prikazanih slikic se strašansko odmika od standarda: predvsem glede skladnosti telesa ("overall balance") in glave. Trup je predolg, nima kvadratnega videza (predpogoj pri koker španjelu- dolžina = višina), slabo nastavljena ušesa (niso v liniji oči ampak višje, so bistveno prekratka), gobec je prešpičast, ni kvadraten, izraz (expression) ni tipično španjelski - manjka mu tista tipična milina... da naštejem samo tisto, kar takoj opaziš. O dlaki raje nič ne rečem.

Na prvi pogled bi pošteno rekla, da gre za dve različni pasmi. Zato se mi zdi logično, da v GB vodijo 2 različni rodovni knjigi (delovni in razstavni).

Dejstvo pa ostaja, da je v Evropi standard enak za vse in zato zame prikazani španjelčki niso tipični predstavniki svoje pasme.

So pa seveda ljubki, kot so vsi psi.

Alenka

To pa zato, ker jih prav malo briga za videz. Njim je pomembna DELOVNA SPOSOBNOST IN ZDRAVJE.
Amapk so tudi meni veeeliiikooo bolj všeč tile iz lovskih rok. Za lov so nedvomno boljši.

[Nika]

Meni pa ni všeč, res zgleda čis druga pasma. Sem prepričana, da znajo nekateri vzreditelji ohraniti delovne sposobnosti in zagotoviti tipičen videz pasme.

[čara]

Kokra v detajle res ne poznam in ne vem kako je izgledal prvotno. Je pa dejstvo, da so ogromne razlike med lepotnimi in delovnimi in da se velikokrat pasme skozi razstave močno oddaljijo od standarda (NO, škoti...še kaj). Pri psih moda ne bi smela kaj iskati, ne glede izgleda, niti karakterja. Bom pa ob priliki bolj poglobljeno brskala za temi lovskimi kokri.

Pri kokrih mi ni všeč, da imajo razstavni pravi minival dlake pod trebuhom-se mi zdi, da če bi redno bil v gozdu na delu, da bi bil precej bolj oskubljen, kar ne bi smelo vplivati na oceno. Tam bi morali ocenjevati samo kvaliteto dlake (gleda na otip) in ne količino. Kar zopet velja za vse pasme.

[Nika]

Začnu pri psarni Dravska. Psička Gotty je predstavljena tudi po forumih in je men krasna, kar za domov vzet in še enkrat imet kokra 

[čara]

To me popolnoma odbije, čeprav ima pes BOB


Dravska pa nima kake spletne strani...Mene psi iz zgolj rastavnih linij sploh ne zanimajo. Če pa kombinirajo lov, lovske tekme z razstavami, katere obiščejo tu in tam in jim to ni primarna dejavnost, mi je že bolj interesantno. Ker, če bi si slučajno omislila kokra, potem bi hotla z njim lovit, tekmovat na lovskih tekmah in za to rabim psa, katerega starši so dobri v tem. Pa še za agility so tile verjetno boljši.

[nezzek]

To pa zato, ker jih prav malo briga za videz. Njim je pomembna DELOVNA SPOSOBNOST IN ZDRAVJE.
Amapk so tudi meni veeeliiikooo bolj všeč tile iz lovskih rok. Za lov so nedvomno boljši.

Res je da lovce briga videz ampak za koga so potem postavljeni standardi? In zakaj so včasih lahko imeli odlične lovske in razstavne pse, ki so predstavljali pasmo tako kot se šika in zmagovali tudi na najprestižnejših razstavah?
Žal je pri vseh pasmah šel povdarek na dlako a vrjemi dlaka ne pride samo zaradi genov ampak tudi zaradi velikega truda lastnika, da ostane v kondiciji. In seveda, če veš da bo pes imel čez 3 dni razstavo ne boš šel z njim v največjo gmajno, ker veš da bo v dlaki toliko iglic (ali drugih stvari), da jih bo še sodnik pobiral iz dlake. Dejstvo pa je da so psi z daljšo dlako bolj atraktivni za kar nekaj sodnikov..
Imamo sodnike, ki prepoznajo kvaliteto in jih ne zanima toliko dlaka na psu, sploh je to opazno v angliji, kjer je veliko psov na razstavo pripeljanih v slabi dlaki. Vseeno, če ima sodnik možnost dat psu, ki je konstitucijsko enako dober kot drugi, le da je en v boljši kondiciji z dlako... kaj misliš. Kruto ali ne kruto, dejstvo je da je to DOLGODLAKA pasma in zato se pri nas v lovu ne uporablja tako pogosto, saj je potrebno redno britje celotnega psa. In če imaš možnost vzeti podobno pasmo, ki ne zahteva toliko nege jo seveda boš.
Lovci so pri nas seveda še vedno aktivni, ne pojavljajo se pa več na razstavah, tako da o njihovih psih ne smem govorit, ker jih ne poznam.

Glede zdravja.. veliko pasem ima za vzrejni pregled določene neke zdravstvene teste. Kokri jih nimajo. Seveda lahko si misliš dobro a v resnici zelo slabo za pasmo saj če ti ni treba zakaj bi dal toliko denarja za neumne zdravstvene teste, ko pa bo pes dobil vzrejno tudi brez njih? Ne vem koliko lastnikov in vzrediteljev španjelov je dejansko delalo preglede in teste, prepričana sem samo za te, ki so bolj aktvine na razstavah, kar ne pomeni da jih drugi mogoče ne delajo! Hočem rečt, da vestni vzreditelji delajo torej več kot je potrebno za doseganje cilja, kar so kot prvo zdravi psi in domači ljubljenčki. Tisti, ki pa vse združijo še s kvaliteto legla in se za to mogoče odpravijo tudi po 1000 km daleč (to ni nujno lahko je samec primeren za psico veliko bližje ) pa so tisti, ki se ločijo od večine in imajo res odlične pse, tako karakterno kot vizualno in seveda zdravstveno. Takih pa se ne bi smelo pljuvati ampak spoštovati.

Jaz osebno imam psico, ki je iz čistih angleških linij in nobeden od strašev nikoli ni bil lovski pes. Psica ne samo da je bila zelo uspešna pri sledenju (prvič je to počela šele pri letu in pol samo tako za hec ker je dedek lovec in je treniral s svojo bavarko) ampak je tudi odlična psica za agiliti. Ja imava probleme z dlako ampak to zaradi drugih okoliščin oba starša sta polno odlakana, mama ima krasno dlako pa je oranžka kar je veliko težje.. Za agility mislim da veš da je zelo pomomben karakter psa, ki pa ni nujno vedno najbolj primeren iz delovnih linij.
Imam občutek, da ne veš kako živijo naši psi, da imaš v glavi predstavo psa, ki ves čas leži na kavču in fehta za hrano. Obišči kdaj Alenko s katero se ne strinjaš glede njenega mnogo bolj podkovanega znanja o kokrih kot tvojega.. njeni psi živijo v gozdu in so cel dan aktivni, saj veš mišice ne rastejo kar same. In španjeli ki so razstavni morajo biti močni in nabiti, "cobby tipe" kot pravijo temu angleži.

[čara]

To z zdravstveni testi se absolutno strinjam, zato pa sem eno pasmo že odpikala, ker pri najbolši volji ne najdem tega kar hočem-ali imajo te teste, pa so odlakani kot ovce, za povrh še s totalno faljeno glavo. Ali pa so postavni, agilni, karakterno fajn, pa imajo za sabo že potomce z PRA. In če hočem pustiti odprto pot v vzrejo, ne bom tvegala na ta račun.

Meni OSEBNO niso všeč vzreditelji, ki svoje pse samo razstavljajo in ne počnejo nič drugega z njimi kot to, da skrbijo, da so tipi topi za razstave. Jaz od vzreditelja pričakujem, da so psi del družine, da se z njimi vsakodnevno ukvarja, hodijo tudi po izletih, brodijo po vodi, kak hrib in imajo vsega zadosti, z mladički pa se še toliko bolj ukvarjajo in jih dobro socializirajo. Ker pa hočem še tekmovati v agilityu mi je pomembna konstrukcija in norc od karakterja, ker me vedno bolj privlači lovstvo in bi tudi tukaj tekmovala, želim, da so starši dobri tudi v tem. Hkrati imajo kokri tudi genetske zdravstvene težave in si želim, da imajo starši vse potrebne in nepotrebne teste, ki povečujejo možnost, da imam zdravega mladička.

Ne vem o kateri Alenki govoriš

Ali se ne večina standardov spreminja sčasoma in to prav zaradi razstav? Ko bom imela več časa bom šla brskat v zgodovino kokra.

[Nika]

nezzek, kateri zdravstveni testi so pa priporočljivi?

[nezzek]

Ne vzreditelji, ki imajo svoje pse samo in izključno za razstave v Sloveniji (vsaj med kokri) ni. Vsi so bili najprej mišljeni kot domači ljubljenčki, pa so se kasneje odločili, da bi jih pokazali na kakšni razstavi in tudi če jih redno razstavljajo je to le dodatna dejavnost s psom. Mislim, da se vse ukvarajo dodatno še z šolanjem ali lovom, tudi v agilitiju so zelo uspešni in to prav ti, razstavni šampijoni..

Alenka (pika-poka na forumu) je tista, katere citat si komentirala v svojem prvem postu danes. Sicer pa je lastnica španjelov, ki ves svoj čas posveča svojim ljubljenčkom. Bolj znana pod imenom njene psarne Tamalanna.

Standard španjela se ni spremenil že zelo dolgo. Edina sprememba, ki so jo naredili je ta, da so določili kvadratastega psa, saj so bili sprva španjeli manjši in daljši (bolj podobni polskim španjelom z kokrovo glavo). S tem, ko se je pasma skrajšala in postala kvadratasta pa se je še bolj ločila od poljskega in clumber španjela, ki sta oba malo daljša.

Nika priporočljivi so testi kolkov (HD) in oči (PRA in FN), ki jih pri nas mislim, da kar večina opravlja.

No pa da dam primer psa iz leta 1905 (torej 115 let nazaj!), ki je bil takratni šampijon z delovnim izpitom. Zame eden izmed lepših kokrov tistega časa.
GBCH Dixon Bowdler

[diva]

Lep pozdrav vsem, ki prebirate to stran.

Jezna sem in povrhu vsega še besna. Zakaj?

Danes me je klicala gospa, ki kupuje kokerja. Prosila me je, naj ji s pomočjo "BOLHE" pomagam izbrati, kje naj kupi mladička. Zavrnila sem jo, vendar pa iz radovednosti odprla  spletno stran bolhe in skorraj me je "kap". Oglaševanih je kar 6 RODOVNIŠKO NERODOVNIŠKIH  legel. Praktično skoraj toliko, kot je registriranih legel v Sloveniji v celem letu (lani 9).
In zakaj se zdaj oglašam?
Najbrž zato, da izlijem jezo (pa brez zamere).  Zakaj veliko ljudi razmišlja, da so rodovniški psi dragi in da lahko za male denarje kupijo  nerodovniškega čistokrvnega psa.  Veliko ljudi razmišlja , da je rodovnik samo papir za razstave, kamor oni pač ne bodo hodili.Ljudje, ki kupujete rodovniško nerodovniškega psa se morate zavedati, da ste kupili mešančka. Pes, za katerega ne moremo z dokumenti dokazati porekla je mešanček, samo podoben je neki pasmi.

 Rodovnik je  osebna izkaznica psa in njegovih prednikov. Je ša tudi  oblika jamstva, da je pri rodovniškem psu veliko manj možnosti za bolezni , nepravilnosti.. In pa nenazadnje, kar je tudi zelo pomembno, je, da je rodovniški pes skorajšnje zagotovilo, da bodo novi lastniki za psa dobro skrbeli in prevzeli odgovornost. Praksa kaže na to.

Razlika med VZREJO in REJO psov je ogromna. DOBRA VZREJA je skrb za izboljšanje pasme na vseh področjih ali pa vsaj obdržati pasmo na nivoju, zdravo in podobno tistemu, kar zahteva FCI pasemski standard. Vzreja temelji na dobrih genetskih potencialih, na parjenju najbolj ustreznih predstavnikov pasme. Vzrejne komisije, vzrejni pregledi, zdravstveni pregledi,  telesno ocenjevanje,preizkušnje naravnih zasnov, delovne preizkušnje za posamezne pasme psov - to je VZREJA. In potrebe psičke med brejostjo, med kotitvijo, v času skrbi za mladiče,  potrebe mladičev v leglu in tudi kasneje.

Ko prinesemo domov RODOVNIŠKEGA  mladička, ga je treba dobro oskrbeti (hrana, nega, šolanje, vzgoja in seveda veliko ljubezni). Če je to pasma, za katero se zahteva delovni izpit ali PNZ, ga je treba dodatno šolati (kar seveda nekaj stane). Ko je kuža dovolj star za vzrejni pregled, je porebno pridobiti vsa zdravniška spričevala, ki jih standard zahteva (npr. slikanje kolkov, komolcev, pregled očit, pogačic). Tudi to stane. Tudi telesno ocenjevanje ali prisotnost na razstavi nekaj stane.
Ko pridobimo vsa zahtevana potrdila, se odpravimo na vzrejni pregled. Tam se ocenjuje zunanjost psice, proporci, zobovje, odlakanost , pri samcih se pregledajo tudi moda. Na podlagi vsega navedenega( starost psa nekje 15-18 mesecev): zdravniških potdil, ocene zunanjosti, potrdil o opravljenih izpitih ali PNZ in vzrejnega pregleda, se izda vzrejno dovoljenje (ali pa tudi ne).  Vse to je prav tako potrebno plačati. In nato se praktično  lahko začne iskati primernega samca za psičko.
Običajno primeren samec ravno ne čaka pri sosedih, včasih se je treba peljati tudi nekaj 100 km.  In če smo imeli "srečo" in je bil samec psički všeč, pričakujemo leglo.
Potrebno je oskrbeti bodočo mamico,poskrbeti za kotilnico (običajno preuredimo del stanovanja), dogovoriti se z veterinarjem, opraviti ultrazvok...
Med kotitvijo budno pazimo na psičko in smo veseli, če ni zapletov. Pojavijo se tudi stroški obvezne papirologije in veterinarskih obveznosti: prijava paritve, prijava legla, obisk vzrejnega referenta, tetoviranje..
 Ko so mladički na svetu, pri nas vzamemo "porodniški dopust" in skrbimo, da je vse kot mora biti.
Uvedemo "pasji vrtec", mladiče socializiramo, navajamo na čistočo in red, poskrbimo za  visokokvalitetno hrano, primerne igračke,skledice ...
Kužke cepimo in razglistimo in imamo dva meseca  24 urni  zabavni program.  Super je. Vzreditelji  tudi skrbno izberemo nove lastnike naših kužkov. Želimo, da naši kužki najdejo topel dom in prijaznega gospodarja. Novi lastniki pa prijatelja in družinskega člana za dobrih 15 let. Običajno pa  ostanemo povezani.
Žal se tega ne zaveda noben kupec nerodovniškega psa. Za psa odšteje 200 ali 300 evrov, kar se mu zdi ugoden nakup. Ko pa nastopijo težave in je treba pri veterinarju poravnati nekaj 100 evrov za zdravljenje, ljudje začnejo razmišljati. Upam, da sedaj razumete razliko med rodovniškimi in nerodovniškimi psi in vzrejo ter samo rejo.

NE PODPIRAM PRODUKCIJE NERODOVNIŠKIH MLADIČEV. iN TUDI NJIHOVE PRODAJE NE. Za nerodovniški  o leglo nimam čestitk, zelo pa obsojam lastnika psice. Zakaj?
Zato, ker ste leglo načrtovali, je moja  obsodba še toliko večja. Veste, treba je ločiti med ljubiteljstvom do psov in pohlepom.  In to počnete iz leta v leto, običajno že kar pri naslednji gonitvi. Rodovniška vzrejna psica ima lahko prvo leglo pri točno določeni starosti, zadnje pa ne kasneje kot pri osmih letih. Večina nas pa pari psico psico dosti kasneje, kot določa pravilnik, saj psice ne obremenjujemo z mladiči, ko je še "pasji otrok". Običajno ima v svojem reprodukcijskem ciklusu največ 4 legla. In tudi mladičev ne oddamo pred dopolnjenim 9.tednom starosti.
V SLoveniji nas je pravih vzrediteljev le peščica: psarna Ankaranska, psarna Izpod Špika, psarna Tamalana,  v zadnjem času se nam je pridružila tudi psarna English Lady in naša psarna Dravska. 
Zato vsem kupcem psov svetujejem, da razmislite, kje je prav in varno kupiti psa. Naj vas ne vodi le denar, temveč tudi odgovornost.

P.S. Tako, hvala, da ste mi prisluhnili. Na to svoje pisanje žal ne bom odgovorajala v smislu debatnega kluba. Brez zamere.
Vsem pasjeljubcem pa želim prijetne poletne dni in druženja s svojimi ljubljenčki.

Našim dvem črnim damam (Divi in Kelly) in staremu gospodu (Misterju) gre dobro. Uživamo vsak dan posebej. Od jutra pa do poznega večera.Moj Mister je zame eden najbolj simpatičnih psov, ki ga odlikujejo predvsem neverjetna bistroumnost, hrabrost, vztrajnost, ponos in zvestoba do groba. Je pravi dečko. Dečko na prečko.
Pa lahko noč.

[nezzek]

diva.. amen. Ko bi se le tisti, ki kupujejo "kuker španjele" zamislili. Žal. Denar je še vedno sveta vladar in še vedno nekaterim ni jasno zakaj hudiča se rabi rodovnik. In izjave "saj ga ne bom razstavljal" so že preveč prežvečene. A žal.. pasma je je že bila zelo prizadeta zaradi takšnih izbruov in najpomembnejše je, da poskusimo to preprečit z ozaveščanjem in dovoljšno "ponudbo" legel in informacij... seveda pa te prizadane, močno sploh ko vidiš kako se nekateri uspešno "šlepajo" medtem ko se ti trudiš na vse kriplje narediti nekaj dobrega. In to boli. Še mene, pa ne vzrejam..

[diva]

Draga Nezzek,

hvala, ker si me potolažila. Res sem te bila vesela. Super si.
Želim ti prijetne počitnice. Pa oglasi se še kaj.

Lahko noč.
Tatjana

[andreychika]

Jaz sem glede tega že kar malo obupala.  Prvega kokerja sem kupovala (no, moja mami), ko je res še veljalo tisto, da je dobilo v leglu rodovnik samo določeno število kužkov. Moja ga takrat ni imela. Naša psička je bila takrat edina španjelka daleč naokoli. Očitno je bila ljudem všeč, ker je prišlo potem do pravega koker-booma. Seveda so imeli rodovnik le redki, ampak bili so pa vseeno (to je bilo skoraj 20 let nazaj) pravi kokerčki, vsaj po karakterju.
Predno sem pred tremi leti kupila Valo, sem vsaj dve, tri leta brala forume. In ugotovila, čemu so rodovniki sploh namenjeni. Takrat sem kontaktirala go. Slavico, ki mi je tudi priporočila našega vzreditelja. Ko gledam stanje danes, sem prav žalostna. V mojem kraju je vsaj pet, šest "kokerjev". Samo eden je rodovniški. Seveda se že na daleč vidi, da je pri teh psih koker samo "od daleč letel mimo". So absolutno previsoki, s prekratkimi ušesi, špičastimi gobci ... Kar pa je najbolj žalostno, večina je prav agresivna. Ko gremo mimo, se kar zaganjajo v Valo in jih morajo lastniki prav nazaj vlečt. 
Obupala sem pa zato, ker si ljudje sploh ne dajo nič reči. Ko sem že imela svojo psičko, sta se za psa odločili še dve kolegici. Obema sem razložila, kaj pomeni rodovnik in zakaj naj ne podpirajo šteparjev. A sta naredili prav to. Ena je kupila šicuja za 500€ (kar je več, kot sem jaz dala za svojo, rodovniško psičko), druga pa je kupila "kokerja", ki je napadalen in s katerim je praktično nemogoče živeti, zato zdaj sameva na dvorišču. Sploh več nimam ideje, kako bi se lahko zadeva izboljšala. Mislim pa, da je vsekakor korak naprej to, da se veča število vzrediteljev.

Aja, pa še eno vprašanje. Koliko sploh kaj stanejo kokerji pri nas? Je res denar tisti, ki igra ključno vlogo pri tem, kje boš nabavil psa?

[čara]

Mislim, da ni problem v premajhnem številu psov-ampak je problem, da je pri nas dovoljeno PRODAJATI nerodovniške pse in dovoljeno je trgovati z živalmi (matoša ipd). Prodaja bi morala biti dovoljena izključno vzrediteljem, ki vzrejajo po pravilniku za svojo pasmo (saj pri nas niti ni tako zahtevno priti do vzrejnega dovoljenja). Ostale, ki namerno sparijo nerodovniške pse, pa visoko kaznovati. In pa miselnost ljudi, čeprav bi se lahko dokopali do vseh potrebnih informacij že z googlom!

Pri nas je vse okoli denarja, in če lahko karkoli prihranijo ali zaslužijo, bodo to tudi naredili. V škodo psom seveda. Zakaj pa imamo polna zavetišča, cesta, začasne domove in DPMŽje, ki so polni in hkrati v minusu z denarjem.

Prav zaradi tega, ker so vzreditelji in predvsem "vzreditelji" premalo odgovorni in jim je vseeno komu dajo psa, samo da ga prodajo. Premalo zahtevajo od ljudi! In hkrati je miselnost KZS na tem področju sfaljena 100km/h...Ne zdi se jim potrebno prepovedati prodajo nerodovniških psov in pa kaznovati, ne dovoliti prodajo tipa matoša. 

[andreychika]

Ja, itak, to je ključni problem. Se strinjam. Ampak se mi zdi, da je ljudem vedno težko počakati na rodovniško leglo. Ker ko si nekaj namislijo, hočejo to takoj.  Na bolhi je pa vedno zaloga. 

[nezzek]

diva le da te je malo potolažilo. Pa sporoči kako bo pri vas!

andreychika.. vrjami tudi jaz sem že zelo na dnu glede tega. A če bomo vsi odpovedali bo le še slabše. Sama sicer ne morem prav veliko, lahko le povem kaj mislim.. recimo tistim, ki pripeljejo psa na striženje (imam kar nekaj mešančkov) ko se pogovarjam na sprehodu, ko me kdo vpraša po pasmi.. če je le možno poskusim izkoristit. Seveda nekateri me ne jemljejo resno (v stilu kaj mi bo ta mula razlagala), drugi pa pazljivo prisluhnijo. In če uspeš prepričat enega je to uspeh. Poleg tega sem opazila da pomagajo tudi spletne strani. Za svojo se res trudim da je konstantno obnovljena in se mi je že zgodilo da so za nakup psa kontaktirali prav mene, pa nisem vzreditelj. Žal nekateri sploh nimajo strani ali pa te niso bile zelo dolgo obnovljene. Se je pa stanje izboljšalo. Ker vsak, ki bo kupoval psa bo najprej v iskalnik napisal ime pasme. In če "padejo" ven strani psarn in ne oglasi iz bolhe je to super.

Jezna sem recimo na teto, imela je rodovniškega psa, nato pa kupila "maltežana".. no mislim da je bil zelo poceni.. in kje ga je dobila? Pri veterinarju, ki je paril svojo psico brez rodovnika. Vedno bolj opažam, da veterinarjem ni jasno nič o vzreji, a morali bi biti na tem področju bolj podkovani. Morali bi širiti dober glas o rodovniških psih ker še vedno vsi lastniki psov zaupajo svojemu veterinarju. In kar on reče bo najbrž že veljalo ne?
Ne rečem, mene je prepričevala ena da naj parim svojo Bello, ker je tako srčkana in take lepe barve. In če rečejo to vsakemu bo kdo še res vzel. Jaz nisem, ker se zavedam da je to zame trenutno preveč, poleg tega mi starši ne pustijo. Poleg tega bi težko našla samca, ki bi za njo bil ok (preveč sem že zbirčna glede tega.. ).

Točno to pa je pokopalo pasmo. "Kuker španjeli", ki so običajno le od daleč podobni španjelu ali pa še to ne. Kjer smo prej stanovali je bilo veliko kokrov. Samo 2 sta bili rodovniški. Bella in njena sorodnica, ki sicer ni iz psarne a ima rodovnik, mislim, da je Bellina polsestra. Ostali so bili "kuker španjeli". Ena je imela zlato psičko, nerodovniško, ker ni dobila psa točno takrat ko je hotela - rodovniškega. In je vzela raje brez samo da je bil pes čim prej doma. Kasneje je imela tudi ideje o tem kako jo bo parila.. sicer sem jo poskušala prepričat, ne vem pa ali mi je uspelo ali ne... Druga je bila navdušena nad mojo. Imeli pa so psico doma ki so jo kupili kakor španjelko. No razen kupiranega repa je bolj podobna am.. majhnemu NO-ju z škotovimi ušesi in kratko dlako v barvi barak jazbečarja. Nikakor pa ne španjel. So pa rekli, da so imeli premalo denarja za rodovniškega...

Mislim, da cena ni tako visoka. V tujini so dosti dražji. Jaz sem svojo dobila za 500e, najprej pa smo imeli rezervirano v Avstriji za 1000e. Pol ceneje torej. Seveda cene varirajo od vzreditelja do vzreditelja, poleg tega se tudi pozna če je kvaliteta legla višja ali so parili v tujini,.. seveda pa se odloča vzreditelj sam. No in če kupim jaz psa za 500e, za katerega imam zagotovljeno, da je zdrav in prost dednih bolezni je to poceni.
In potem ga štepar proda za enak denar,.. v čem je razlika?
1. v tem da nima rodovnika in tako torej nedokazljivo da bo kot odrasel prost dednih bolezni
2. ne moreš rečti da je to pasma, to je mešanec podoben neki pasmi iz katerega se bo razvilo bog ve kaj
3. mladiči običajno iz slabega okolja ne le da niso primerno oskrbljeni še kakšne bolezni prinesejo zraven
4. daš lahko toliko denarja pri veterinarju kot si dal za psa samo za to, da ostane živ

A žal ljudje še vedno ne vrjamejo našim opozorilom. Tudi ko jim rečeš, da lahko pes enostavno umre.. nekaterih se ne da prepričati.

KZS pa mislim, da ne more preprečiti štepanja in prodaje nerodovniških psov. Tukaj so tudi organizacije, ki bi morale bolj ukrepati kot je VURS. Jaz sem prijavila nekoga ki ne nenadzorovano paril svojo psico in kaj mislite kaj se je zgodilo? Šli so pogledat potem pa so se stvari morale rešiti na račun prostovoljcev, ki so plačali za sterilizacijo. Zadeva pa je tekla zelo dolgo. Tako dolgo da je prišlo vmes na svet vsaj še eno leglo nepotrebnih mladičev.


čara si že kaj brskala o pasmi? Sem se spomnila da bi mogoče pokazala OBO-ta.. začetnika španjelov.. Hehe bil je visok 29cm in od nosa do konca repa meril 72 cm (ne zamerit če so cifre napačne približno takole sem si zapomnila). Zdaj pa standard določa za samce 39-41cm in za psice 38-39cm (višina pa mora biti enaka dolžini, od vihra do korena repa in od tal do vihra). So pa že takrat bili močni psi, nikoli niso bili suhi in tankih kosti. Vedno je to bila močna kompaktna pasma. Vsi španjeli so taki. Meni so to izredno dopade.. hehehe ne bom javno!

[nezzek]

Ok ne bom več pisala dolgih postov ker tako ali tako nihče ne odgovori.

Par slikic naših norcev. Slikano pri Alenki prejšnji teden ko sva z Bello imeli krajši obisk sorodnikov!

Pika


Pika hoče da zamenjamo vodo


Buxi - fehta


Buxi se sonči


  Buxi..

[katajuska]

Hej!

Da nebodo skos samo samogovori

Meni je Pikica z vsako sliko ko jo prilepiš sem gor vedno bolj všeč. Se res lepo razvija!
Buxi pa je itak lepotec, še meni, ko mi večbarvni glih ne ležijo najbolj...

Jaz sem zdaj htela s Tanom zaštartat na polno z vajami razstavljanja, pa je očitno zaslutil kaj nameravam in zanalašč stopu na neki trn
Zdaj pa je tronogi invalid, s povito tačko, ker se mu je ful zagnojilo vse skupaj. In seveda huuuuuuuuudo hudo bogi še bolj bogi pa, ko rečeš da je bogi Mogoče je pa za igralske vode

[nezzek]

Hvala!
Pikica je po gonitvi izgubila kar nekaj dlake, in hkrati izkoristila za menjavo iz otroške v odraslo, pa kljub vsemu še vedno nekaj ostaja, ni tako gola kot katere druge psice. Tudi shujšala je bajska! 
Buxi pa tako kot sva ga z Alenko poimenovali (ljubkovalno) - Latino Lover 

Hehehehe Tan je pa baraba! Upam, da se mu čim prej pozdravi.. zadnjič v Umagu zem videla njegovo sestrico, ki bo šla v Anglijo konec leta in pa seveda ponosno mamico Lulu. Obe se super držita in upam da Tana kmalu vidimo na kakšni razstavi.. mogoče prideta v Trbovlje? Vsaj kot gledalca?

Uživajte v teh dneh, mi smo že začeli odštevati dni do Splita, komaj čakam da se ta moj smrdeči pes skopa v morju! (sorry Bella sej te mam tud tko rada! )

[katajuska]

Meni je Tanova mamica nenormalno všeč! Se ne morem odločit če ne celo bolj kot atek, in to kljub temu, da sem pristaš rjavih kokrov Bi si najraje še jaz vzela enga rjavega lulujeka za domov... (ne vem kaj to pomeni, zadnje čase kr intenzivno spremljam legla tu naokoli )
Za Trbovlje pa sem že odločena, da ga vzamem zraven (če ne bo višja sila posegla vmes) - do 10. 8. pa še mam čas da se odločim al bo prišel tudi kot kaj več kot samo gledalec. Problem je, da sem ful zanemarjala vajo in je vmes ratal razvajen bumbar, ki se upira če ga držiš pod glavo (rep je čist ok) pa zob tut več ne pusti pokazat čisto brez protesta  bomo vidli....

Vama držim z Bello pesti za Split (da zaključita hrvaški šampionat? )

[nezzek]

Lulu je res prisrčna punca. Pa tak ljubeč karakter ima, res jo moraš imet rad!
Montyja pa sem večkrat videla od daleč, nikoli pa še nisem uspela priti zravn.. 

No super, komaj čakam, da ga vidimo! Bo že med mladimi v Trbovljah?
Mi gremo s Piko začet delat odraslega (končno! - od Celja februarja smo čakali na to.. ), Buxija pa mogoče pokazat za vajo...

Hehe vedno rabijo veliko vaje, mislim pa da bomo imeli sodnico, ki ne bo tako stroga glede kazanja zob in ostalih stvari. Saj ve da je njegova prva razstava.

Ja rabila bi še 3x CAC enega že imava.. Pika gre na mladinca (manjkata še 2 PRM-ja) in Buxi na odraslega (še 2x CAC) tako da upamo na kakšne dobre rezultate! Imajo pa hrvati malo zapleten sistem in sicer ne ločujejo po barvah razen če je psov več kot 30.. Tako da vse skupaj veliko težje, sploh za farbaste ki so tako ali tako najtežji za ocenjevat (ker te obarvanost lahko zmede ). Bomo videli!
Hvala za pesti!

[nezzek]

katajuska mislim da si zelo dobro držala pesti!

Mi smo se zelo veseli vrnili iz Splitskih razstav. Prijavljenih je bilo 17 kokrov, vsi naši psi pa so imeli razrede po 3.
Sodili so:
1. dan (CAC razstava): Agnes Ganami Kertes - ISR
Buxi je dobil lep opis, odlično oceno ter 1. mesto v razredu z CAC!!
Pika je dobila pravdobro
Bella pa presenetila z odlično oceno ter drugim mestom v razredu rCAC!

2. dan (CACIB razstava): George Schogol - GE
Buxi ponovno blestel in dobil še eno odlično oceno ter CAC v razredu odprtih! S tem CAC-om je izpolnil pogoje za HrShCh
Pika je prejela odl.2 v svojem razredu
Bella pa me navdušila z odlično oceno ter prvim mestom z CAC!!

3. dan (CAC razstava): Igor Selimovič - HR
Buxi je še tretjič zapored dobil CAC in prvo mesto v razredu
Pika še eno odlično oceno z 2. mestom
Bella pa še enkrat premagala obe konkurentki ter si prislužila svoj tretji Hr-CAC

4. dan (CACIB razstava): Jana Gavrilova - RUS
Zadnji dan smo razmišljali če bi sploh še šli na razstavo, saj več kot CAC nismo pričakovali.. konkurenco nam je delal polno formiran in odlakan finski šampijon, ki je sicer uvožen iz anglije (prejšnje dni tudi BOB). Pika, ki je trenutno v slabi kondiciji tudi ni imela možnosti za PRM, saj je bila črna psička veliko lepša (bolje odlakana in bolj ubogljiva). Edina, ki bi lahko še nekaj dosegla je bila Bella, ki bi tudi zaključila HrShCh.. tako smo se odločili da vseeno gremo.. je pa bila plaža namesto razstave zeloo mikavna!! 
Bilo je zelo vetrovno - burja. Zeblo nas je tako močno, da smo pobrali vse deke in brisače ter se zavili v klobčiče K sreči so nas premaknili iz konca v sredino in komaj smo čakali da opravimo. Enakih misli je bila tudi sodnica, ki je očitno zmrzovala v ringu in pse pregledovala izredno hitro (če pa si bil sam si naredil en krog in dobil naziv v manj kot minuti). Žal nihče od naših psov ni bil sam, tako da sem z vsemi tremi morala zmrzovati v ringu
Buxi ki je prvi odšel v ring je sodnici takoj padel v oči in zelo hitro se je odločila ter Buxu podarila že 6 Hr-CAC!
Pika je nadaljevala z odlično oceno ter 2. mestom..
Bella pa je očarala sodnico z pogledom in dobila zadnji CAC, ki ga je potrebovala za HrShCh! Wooohooo Bella!! 
Za tem je že bilo treba noter za CACIB.. najprej Buxi. Naredili smo en krog se postavili, ter zaokrožili še enkrat naokoli. Sodnica se je odločila za Buxija!! Dobil je svoj 3 CACIB, 2 iz tujine! Vsa presenečena in vesela sem pograbila Bello, zamenjala številki in že sva stali v vrsti. Pogledala je vse izraze, ukazala še en krog ter se odločila.. CACIB je dobila Bella!!?!? Največji šok možen, vsaj zame, saj Bella ni v najboljši kondiciji z dlako (res pa je da nobena od psic ni bila..). Za BOB mi je prijazno priskočila na pomoč Iva, ter odlično predstavila Bello. A sodnica je vedela koga želi in to je bil Buxi. Tako sta dobila Buxi in Bella najvišje možne nazive pri kokrih in to ravno zadnji dan razstave (BOB in BOS). Naši plani o hitrem odhodu so se porušili, do 3 zjutraj smo čakali še grupo, kjer pa nismo imeli toliko sreče, kljub vsemu pa smo z veseljem počakali!

Pa še nekaj slikic:
Buxi


Razred kjer je Buxi vse 4 dni premagal svojo konkurenco:


Pa še ena iz poze:


In gibanja - tu ga morem pohvalit saj je ponovno začel tečti tako kot sam najbolje zna, ne upira se več razstavljanju, nasprotno! Uživa in teče kot norc


Bella


Bellin razred:


Bella v gibanju:


Bella na mizi (2. dan):


Ter Pikica:


Lp,
Neža

[Tequilla]

Čestitke! Buxiju, Belli in seveda tebi Neža! 

[katajuska]

Uh, čestitam za vse uspehe! Dvomim da so moje pesti imele kakršno koli vlogo pri tem
A na hrvaškem je deljeno Show champion pa 'navadni' champion?

No, naša mevža je po 10 dneh spet stopla na sprednjo tačko, potem pa je čez nekaj dni začel šepat na zadnjo tačko... Smo ga peljali k veterinarju, pa je se je samo smejal kaki mehkužec je

[Li Mei]

Neža čestitke tebi in tvojim peskotom! 

[nezzek]

Hvala!
Ne tudi na Hrvaškem še zahtevajo lovski izpit, so pa že v procesu sprejemanja naziva Sh Ch kolikor smo dobili informacije na razstavi..  Naši tako ali tako pred veteranstvom ne bodo šampijoni če bo šlo tako naprej .. vsaj za veteranskega šampijona ne rabiš izpita.. ali pač?

Mi je pa neumno, da bi šla delat izpit zato da bi imela šampijona, ko pa FCI odobrava naziv razstavnega prvaka...

A šampijonat lahko uveljavljaš tudi po smrti psa?

[tprose4]

Lep pozdrav vsem, ki prebirate to stran.

Jezna sem in povrhu vsega še besna. Zakaj?

Danes me je klicala gospa, ki kupuje kokerja. Prosila me je, naj ji s pomočjo "BOLHE" pomagam izbrati, kje naj kupi mladička. Zavrnila sem jo, vendar pa iz radovednosti odprla  spletno stran bolhe in skorraj me je "kap". Oglaševanih je kar 6 RODOVNIŠKO NERODOVNIŠKIH  legel. Praktično skoraj toliko, kot je registriranih legel v Sloveniji v celem letu (lani 9).
In zakaj se zdaj oglašam?
Najbrž zato, da izlijem jezo (pa brez zamere).  Zakaj veliko ljudi razmišlja, da so rodovniški psi dragi in da lahko za male denarje kupijo  nerodovniškega čistokrvnega psa.  Veliko ljudi razmišlja , da je rodovnik samo papir za razstave, kamor oni pač ne bodo hodili.Ljudje, ki kupujete rodovniško nerodovniškega psa se morate zavedati, da ste kupili mešančka. Pes, za katerega ne moremo z dokumenti dokazati porekla je mešanček, samo podoben je neki pasmi.

 Rodovnik je  osebna izkaznica psa in njegovih prednikov. Je ša tudi  oblika jamstva, da je pri rodovniškem psu veliko manj možnosti za bolezni , nepravilnosti.. In pa nenazadnje, kar je tudi zelo pomembno, je, da je rodovniški pes skorajšnje zagotovilo, da bodo novi lastniki za psa dobro skrbeli in prevzeli odgovornost. Praksa kaže na to.

Razlika med VZREJO in REJO psov je ogromna. DOBRA VZREJA je skrb za izboljšanje pasme na vseh področjih ali pa vsaj obdržati pasmo na nivoju, zdravo in podobno tistemu, kar zahteva FCI pasemski standard. Vzreja temelji na dobrih genetskih potencialih, na parjenju najbolj ustreznih predstavnikov pasme. Vzrejne komisije, vzrejni pregledi, zdravstveni pregledi,  telesno ocenjevanje,preizkušnje naravnih zasnov, delovne preizkušnje za posamezne pasme psov - to je VZREJA. In potrebe psičke med brejostjo, med kotitvijo, v času skrbi za mladiče,  potrebe mladičev v leglu in tudi kasneje.

Ko prinesemo domov RODOVNIŠKEGA  mladička, ga je treba dobro oskrbeti (hrana, nega, šolanje, vzgoja in seveda veliko ljubezni). Če je to pasma, za katero se zahteva delovni izpit ali PNZ, ga je treba dodatno šolati (kar seveda nekaj stane). Ko je kuža dovolj star za vzrejni pregled, je porebno pridobiti vsa zdravniška spričevala, ki jih standard zahteva (npr. slikanje kolkov, komolcev, pregled očit, pogačic). Tudi to stane. Tudi telesno ocenjevanje ali prisotnost na razstavi nekaj stane.
Ko pridobimo vsa zahtevana potrdila, se odpravimo na vzrejni pregled. Tam se ocenjuje zunanjost psice, proporci, zobovje, odlakanost , pri samcih se pregledajo tudi moda. Na podlagi vsega navedenega( starost psa nekje 15-18 mesecev): zdravniških potdil, ocene zunanjosti, potrdil o opravljenih izpitih ali PNZ in vzrejnega pregleda, se izda vzrejno dovoljenje (ali pa tudi ne).  Vse to je prav tako potrebno plačati. In nato se praktično  lahko začne iskati primernega samca za psičko.
Običajno primeren samec ravno ne čaka pri sosedih, včasih se je treba peljati tudi nekaj 100 km.  In če smo imeli "srečo" in je bil samec psički všeč, pričakujemo leglo.
Potrebno je oskrbeti bodočo mamico,poskrbeti za kotilnico (običajno preuredimo del stanovanja), dogovoriti se z veterinarjem, opraviti ultrazvok...
Med kotitvijo budno pazimo na psičko in smo veseli, če ni zapletov. Pojavijo se tudi stroški obvezne papirologije in veterinarskih obveznosti: prijava paritve, prijava legla, obisk vzrejnega referenta, tetoviranje..
 Ko so mladički na svetu, pri nas vzamemo "porodniški dopust" in skrbimo, da je vse kot mora biti.
Uvedemo "pasji vrtec", mladiče socializiramo, navajamo na čistočo in red, poskrbimo za  visokokvalitetno hrano, primerne igračke,skledice ...
Kužke cepimo in razglistimo in imamo dva meseca  24 urni  zabavni program.  Super je. Vzreditelji  tudi skrbno izberemo nove lastnike naših kužkov. Želimo, da naši kužki najdejo topel dom in prijaznega gospodarja. Novi lastniki pa prijatelja in družinskega člana za dobrih 15 let. Običajno pa  ostanemo povezani.
Žal se tega ne zaveda noben kupec nerodovniškega psa. Za psa odšteje 200 ali 300 evrov, kar se mu zdi ugoden nakup. Ko pa nastopijo težave in je treba pri veterinarju poravnati nekaj 100 evrov za zdravljenje, ljudje začnejo razmišljati. Upam, da sedaj razumete razliko med rodovniškimi in nerodovniškimi psi in vzrejo ter samo rejo.

NE PODPIRAM PRODUKCIJE NERODOVNIŠKIH MLADIČEV. iN TUDI NJIHOVE PRODAJE NE. Za nerodovniški  o leglo nimam čestitk, zelo pa obsojam lastnika psice. Zakaj?
Zato, ker ste leglo načrtovali, je moja  obsodba še toliko večja. Veste, treba je ločiti med ljubiteljstvom do psov in pohlepom.  In to počnete iz leta v leto, običajno že kar pri naslednji gonitvi. Rodovniška vzrejna psica ima lahko prvo leglo pri točno določeni starosti, zadnje pa ne kasneje kot pri osmih letih. Večina nas pa pari psico psico dosti kasneje, kot določa pravilnik, saj psice ne obremenjujemo z mladiči, ko je še "pasji otrok". Običajno ima v svojem reprodukcijskem ciklusu največ 4 legla. In tudi mladičev ne oddamo pred dopolnjenim 9.tednom starosti.
V SLoveniji nas je pravih vzrediteljev le peščica: psarna Ankaranska, psarna Izpod Špika, psarna Tamalana,  v zadnjem času se nam je pridružila tudi psarna English Lady in naša psarna Dravska. 
Zato vsem kupcem psov svetujejem, da razmislite, kje je prav in varno kupiti psa. Naj vas ne vodi le denar, temveč tudi odgovornost.

P.S. Tako, hvala, da ste mi prisluhnili. Na to svoje pisanje žal ne bom odgovorajala v smislu debatnega kluba. Brez zamere.
Vsem pasjeljubcem pa želim prijetne poletne dni in druženja s svojimi ljubljenčki.

Našim dvem črnim damam (Divi in Kelly) in staremu gospodu (Misterju) gre dobro. Uživamo vsak dan posebej. Od jutra pa do poznega večera.Moj Mister je zame eden najbolj simpatičnih psov, ki ga odlikujejo predvsem neverjetna bistroumnost, hrabrost, vztrajnost, ponos in zvestoba do groba. Je pravi dečko. Dečko na prečko.
Pa lahko noč.

zelo lepo napisano!!! me veseli, da je kdo omenil ta problem, ker me zelo žalosti to, da je na vsakem koraku toliko "kuker španjelov" in skoraj nobeden ni rodovniški, potem pa imajo ljudje kokre za bevskače in agresivneže  je pa res, da bi morali na veterini kaj več naučiti o tem, ker moram priznati da tudi sama še nedolgo nisem vedela kaj je rodovnik (in dosti mojih sošolcev ne ve in pravijo, da je rodovnik en brezvezen papir, s katerim vzreditelji mastno služijo), ko pa sem se začela zanimati za nakup kokerčka, mi je postalo jasno kaj to pomeni ter sem sklenila, da kupim SAMO rodovniškega psa ali posvojim kakšnega zavrženega. sedaj tudi vestno poučujem druge, ki prav tako živijo v zmoti, v kakršni sem bila včasih sama. še posebej se mi zdi pomembno to, da bom kupila psa pri vzreditelju, ki se trudi vzrejati zdrave pse, ki skrbi za njihov razvoj, socializacijo ter pri takemu, ki ga bo zanimalo v kakšen dom bo šel mladiček, ne pa takem, ki mi bo v prvi sapi poskušal dopovedati kako se lahko kokra navadi na življenje v pesjaku (kar se mi je namreč tudi že zgodilo) ter mi na vsak način poskušal prodati mladička. Pohvale vsem vzreditelje, ki se resnično trudijo za dobrobit pasme in ki skrbijo za zdrave in uravnovešene potomce. Upam, da bo kmalu napočil tisti dan, ko bom tudi sama ponosna lastnica rjavega kokija <3

[Iva]

Pozdrav svima,

evo neke slike našeg cirkusanta Muffina



 

I naša veteranka Holly koju nastojimo napraviti top veterankom za 2010. godinu 

 

Pazite od kuga kupujete kokere,koker je pasmina koja ne smije biti agresivna,moraju biti blagi i veseli psi i NE ugrizljivi!! I,roditelji moraju biti testirani na PRA i FN i slikani kukovi.

lp
Iva

[Lumpika]

Hehe, faca je tale vaš Muffin

[piTonka]

Lep pozdrav vsem, predvsem pa  tudi jaz ima doma angleško koker španjelko po imenu Brina. In ker ste ravno govorili o Dravski psarni, sem se spravila pogledat Brninin rodovnik, ker mi je nekje v kotičku mojih sivih celic ostal podatek, da so tam nekje Brinini predniki. Pogledam rodovnik in res! Ha,ha! Tu je Brinin dedek MR MAGIC OF BLACK MIRAGE in pa očka MISTER DRAVSKI.
Sem kar malo ponosna ker ima moja Brina take plemenite lovske prednike.
Tako, da lep pozdrav psarni Dravski in Brininemu dedku in očku.

Nekaj slikic:


 10 tednov














Takole, to je moja Brina, sedaj je stara že 2 leti in 3 mesece, nimam pa novejših slik

Lp, vsem