V tujini je to že stalna praksa, pri nas pa je vse skupaj še v povojih, terapija s pomočjo živali starejšim bolnim in onemoglim ter otrokom, tako zdravim kot prizadetim.
Pri nas v Sloveniji so se zbrale tri entuziastične strokovno šolane gospodične, dr.med. Petra Štraus, univ.dipl.ekon. Katarina Vetrin in univ.dipl.ing.zoot. Špela Juršič, ki so staknile glave, združile znanje in želje ter ustanovile prvo " Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali ". Njihova želja je, da bi se uveljavila in razširila terapija s pomočjo živali za počutje vseh tistih ljudi, ki zaradi narave svojega zdravstvenega stanj ne morejo priti v stik z njimi, si pa to želijo.
Želijo osveščati širšo javnost o že dokazanih terapevtskih učinkih za boljše počutje s pomočjo terapije z živalmi.
Želijo tudi vzpostaviti mrežo društev za območje cele Slovenije.
In organizirati tečaje, s katerimi bi razširile krog izšolanih vodnikov in psov.
V ta namen je bilo prejšnjo nedeljo organizirano testiranje vodnikov in psov. Zbralo se nas je kar nekaj lastnikov z psmi, nekateri so pripeljali celo po dva psa. Skupaj je bilo okrog 20 psov.
Najprej smo se porazdelili v dve skupini, zaradi lažjega testiranja, opravljali smo različne vaje poslušnosti in prestajali preizkus obnašanja in odzivanja psa med neznanimi ortopedskimi pripomočki ter v nenavadnih situacijah. Na koncu smo vodniki izpolnjevali obširen dvolistni vprašalnik, na katerega pa ni bilo lahko odgovoriti.
Tega testiranja sva se udeležile tudi midve z Šaško, ki se je klub svoji mladosti obnašala zelo suvereno, stoično prenašala dokaj nenavadne postopke zanjo in se zelo izkazala v odpoklicu, saj je bila edina, ki je takoj ubogala na prvo besedo. No, vsekakor pa ni mogla iz svoje kože in jo je kar velikokrat premagala medfazna situacija, ko si je privoščila cicibanske izpade in štepala svoje značilne kroge.
No, ker imava protekcijo pri dobivanju informacij sva izvedeli, da so naju uvrstili na seznam tečajnikov v septembu v skupino mladih.
Nedeljsko dopoldne je bilo lepo, sonček vroč, družba izbrana in prijazna.
Škoda, da nisem imela s seboj fotoaparata, ki sem ga pozabila doma v kotilnici na polički.
Mogoče pa se dokopljem do kakšne slikce, saj je na poligonu bilo kar nekaj fotografov.
Če želite tudi vi podpreti in pomagati slovenskemu društvu za terapijo s pomočjo živali lahko svoje prispevke nakažete na TRR: 03170-10002801167, lahko pa se tudi včlanite. Več info najdete na njihovi strani.
Za dodatne informacije pišite na e-mail:
[email protected]Več o samem društvu pa na strani
www.ambasadorji.orgNjihov moto je: Naj nasmeh na licu nikoli ne zamre in žar na licu nikdar ne zbledi.
Do konca tedna bodo tudi ostali, ki so se udeležili testiranja, izvedeli za rezultate po e mailih, ki so jih navedli v vprašalnikih.
Bomo pa rezultate objavili v petek na tem topiku.
Osebno si želim, da bi ideja zaživela, uspela, dobila podpornike in na veliko razveseljevala vse ljudi ter izvabljalanasmehe na naša lica. Kajti z združenimi močmi za več nasmehov smo močnejši.
Srečno !
Miša