Ravnokar je imela Iris bližnje srečanje z avtomobilom. Bile sva pred hišo, ko naenkrat zagleda mačka in leti čez cesto. V tistem trenutku se pripelje avto, voznik opazi Iris in začne zavirati. Naslednje, kar sem opazila, je bila Iris na pol pod avtom, z zadnjimi tacami pri sprednji gumi. Tako glasno je zacvilila, da sem mislila, da je z njo konec. V naslednjem trenutku se je pobrala in stekla nazaj pred našo hišo. K sreči je cela (vsaj tako se mi zdi), ne šepa, še vedno živahna. Upam, da ni kakšne notranje poškodbe. Me je pa tako prestrašila, da se še vedno tresem.
Mladi voznik pa je po nesreči ustavil, zavil v našo ulico in me vprašal, če je vse v redu. Bil je res prijazen. Lepo, da taki še obstajajo.