hvala še tukaj, tako je , ni bil še star 2 leti, ta mesec bi dopolnil komaj 2 leti, darilce ga je že čakalo, oz. ga še vedno čaka, vse je tako prazno, njegova utica, vse je tiho, ni več njegovega pozdrava, še mačkona sta kar čudna, nekaj jima manka, četudi sta se ga bala, jaz pa še vedno čakam, da priteče v mojo sobo, gleda kje bi se dalo kaj hrane ukrast, kje so njegove žogice....
oči je tako žalosten, da je šel včeraj kar sam na sprehod, kamor sta običajno skupaj hodila. zjutraj se mi ni dalo niti vstati, ker sem vedla da njega ni v pesjačku, da greva skupaj na sprehod, kakšno rečeva, s epočohava.... očku tako manka, da že gleda kam bi šli po novega, vednar bi jaz zdaj raje kupila eno malo kepico, nekega bol sobnega kužka (kakšen westi ali pa kaj podobnega), čez leto ali pa kaj podobnega pa novega nemčka, tako da se stvari malo umirijo, da okoli hiše postavimo ograjo, da do tega ne bi nikoli več prišlo. vem, da bi zdaj vsakega nemškega ovčarja neprestano primerjala z mojo zvezdico, pa najbrž tudi drugi. panto je bil eden in edini in tako naj nekaj za zdaj ostane, ko kupim novega nemčka, bo to drug kuži, z drugačno "osebnostjo", karakterjem, ne bo takšen kot panto.
panto, nikoli te ne bomo pozabili, nikoli!!! pogrešamo te, zdaj si zvezdica, prav takša, kakršno sem ti zadnji dan dajala na tvojo luškano bučko
