Urška, popolnoma se strinjam z vsem kar si napisala (Ninine psice res ne poznam), vem pa iz lastnih izkušenj in vsaj kolikor sem uspela razbrati iz opisov ali celo ogledov drugih psov (ali pa prisostvovanja vzgoji drugih psov,..), da si vse prevečkrat vodniki ali pa ljudje, ki vodnikom svetujejo, pasje obnašanje napačno razlagajo in skoraj po pravilu večina izhaja iz tega, da pasji mladič preiskuša meje, ali pa da mladič ali odrasel pes renči zato, ker skuša uveljavljat dominanco, da ne uboga, zato ker kontrira in se zafrkava oz. po domače jxxxxxe vodnika v ....... To je prva stvar na katero pomislijo in največkrat se dlje od tega nihče več nič ne sprašuje. Razen korekcij, tudi praviloma ne poznajo drugih metod obvladovanja dominantnih psov, tisti, ki pa učijo "kliker" pristope, pa tudi vprašanje koliko široko dojemajo kaj kliker sistem je. Popolnoma zgrešena se mi zdi tudi metoda, da se že v osnovi v veliko primerov pasje mladiče vodi v situacije, kjer bodo v 85% naredili napako, če jo ne naredijo, se pa še dodatno potrudi da se ta napaka izsili, zato da se jih lahko potem skozi korekcijo nauči lekcije. Saj nisem nikoli rekla, da jaz vse to obvladam, ker jih niti pod razno ne (razen nekaj, ki sem jih uspešno izvedla na posameznih primerih, katerih je bilo čisto premalo, da bi lahko karkoli povedali o mojem znanju - priznam da nimam p od pojma), ampak vem pa da obstajajo in kot je že deteljica prej pisala.. "ravno pri dominantnih psih pride kliker sistem (ki seveda ne pomeni samo C&T) najbolj prav".
Seveda obstajajo tudi taki mladički, ki že pri parih mesecih izražajo neverjetno agresijo. Sem se imela možnost srečati z enim takim malim vragom, ki je bil velik kot moj čevelj, star komaj pol leta, pa so mi šle kocine pokonci (pri "jezikanjih" moje psice mi niso šle nikoli, pa je bila večja od njega), ko se je začel repenčit.. ampak repenčit se je pa začel zato, ker je skakal v mojo psico in ji težil in sem ga grobo odrinila oz. prevrnila da se je odkotalil.. takrat še nisem vedela, da se da tudi drugače, pa tudi ni bilo na meni tistega psa vzgajat. Je pa res, da se tistega psa sploh ni vzgajalo.
Verjamem tudi, da obstajajo še drugačni in bolj resni primeri in tudi ne bom trdila da se da rešit čisto vse, ampak verjamem, da večino primerov, kjer ne gre za neke bolezensko pogojene težave, ali res take travme, ki si jih ne moremo niti zamisliti, da oz. lahko rečem, da sama (v sebi) verjamem, se da prav vse.
Nina, če tvoj kuža spada med te zadnje, potem sprejmi prosim moje opravičilo zaradi predpostavk, ki sem jih sklenila v svojem odgovoru glede tvoje psice. Itak je debata (vsaj z moje strani) mišljena bolj splošno in v svoje stavke zajemam pse, ki so bili zafurani zaradi splošnega nerazumevanja in neznanja in napačnih pristopov, kot pa tiste res extra primere.
Ja, se pa absolutno strinjam da si večina ljudi kupi psa, prebere (če sploh) si pa seveda osnove ki zadoščajo "standardnim" psom (saj nekaj se na pamet učit ponavadi nima nekega učinka, sploh če si ne moreš predstavljat kaj te dejansko čaka in kako se obrača v praksi), potem pa pride do problema, ki bi ga bilo treba začet pravilno reševat tisti moment ko se pojavi, v resnici se pa mogoče začne pravilno reševat šele dosti kasneje, ko si vodnik (če si) prebere možnosti za njegov primer in jih tudi preizkusi.. do takrat se seveda počne marsikaj.. tudi to, kar sem po neumnosti počela tudi sama, da se skače iz ene variante v drugo in v nobeni ne vztraja tako dolgo (iz raznoraznih razlogov), da bi se pokazali rezultati, poleg tega pa nobene variante ne prilagodi. Tudi varianto s korekcijami se človek lahko trudi pravilno izvajati.. pa reče "pa saj sem ga zbutal kot mačka",.. (ali pa kot sem pisala prej, v ukvarjanju s psom in kaj pomeni preveč ukvarjanja s psom) pa nič ne pomaga.. ker ni hec samo v zbutanju psa ali ukvarjanju z njim, ampak v enem kupu drugih stvari, ki ti jih pa nihče ne pove. Pa bi ti jih moral.. ker če ti nekdo pove recept za potico, pa pozabi omenit jajca,... verjetno potica ne bo uspela, vsaj ne tako, kot je bilo mišljeno in je tak recept potem vreden manj kot nič, ker dejansko vržeš denar za sestavine stran.
Pač eni imate srečo da imate v sebi naravno sposobnost obvladovanja psa in ravnanja z njim, drugi nimamo te sreče, praviloma se pa malo ljudi, predno si kupi prvega psa, sploh zaveda pomanjkanja te sposobnosti in da bodo zaradi pomanjkanja te sposobnosti imeli več težav. Lahko si že misliš, da je vzgoja psa najmanjši problem, dokler dejansko ne dobiš psa, kjer kar naenkrat odpove vse kar si prej bral. Še en primer iz moje zbirke.. ko mi je psica eno leto lulala po stanovanju. Ker sem temeljito sledila vsem navodilom (lulat takoj po igri, takoj ko vstane, po jedi,.... itd.) in dostikrat letela z 25kg psom v naročju v pižami iz bloka, samo da se ne bi polulala notri.. nihče me pa ni opozoril, da problem sploh ni bil v tem, ampak v tem, da je moja pametna psica ugotovila, da vsakič, ko naredi malo lužice, jo dvignem in letim z njo ven in to začela izkoriščat in je lulala točno zaradi tega. Dvakrat sem jo ignorirala, lužico počistila in nisva šli ven, pa je bil problem po enem letu težav kar naenkrat čez noč čudežno rešen. Tega manjka in na te stvari te ne more nihče pripravit. Ampak kaj naj pa potem naredijo vsi ti ljudje, ki naknadno ugotovijo da ne gre po maslu? Dajo psa v zavetišče? Ali naj vztrajajo in se poskusijo naučit, tako kot se učim sama? In pri kom naj se najbolj kvalitetno učijo?
Mene kar jezi, ko pridejo pa na forum, se jih pa obtožuje in dela norca iz njih (in ogromno jih izgubi voljo), namesto da bi se jih usmerilo in opomnilo, da nimajo prav, ko tudi oni obtožujejo nesposobne inštruktorje. Moti me tudi, da se lobira in priporoča določene šole, čeprav se jih premalo pozna in se ne pozna način dela. Normalno je tudi, da ljudje hodijo v te "lobirane" šole, ker pač preberejo en kup priporočil. Pa saj tako ni samo v kinologiji, ampak na splošno.. No, tu smo pa že v začaranem krogu, ker glede tega tudi nisem še pri sebi razčistila.. v končni fazi smo vsi ljudje, ki smo v pomanjkanju informacij prepričani v svoj prav in dejansko je tudi absolutno nemogoče v enem življenju preleteti vse možne informacije, kaj šele preveriti. Ampak če bi ljudje (predvsem tisti, ki so plačani "kao" "strokovnjaki") bili pripravljeni pogledat še malo čez meje in ne bi tako vztrajali v svojem prav, bi se rešilo veliko več problemov, kot pa se jih reši s trmarjenjem in zbadanjem in obtoževanjem.
Ja, morali bi imeti kader, kamor lahko pelješ psa takoj ko se pojavi problem in je malo bolj razgledan in dejansko obvlada večjo paleto pristopov in situacij, kot pa to, kar po pravilu imamo danes pri nas, pa si upam trditi še to, da zato, ker glavnina v KZS dinozavrsko zagovarja in podpira en pristop, ko pa ta odpove pa dajmo psa evtanazirat, ker se mu itak ne da pomagat. Taki ljudje obstajajo, a vsaj jaz ne poznam nobenega, ki bi se želel s tem ukvarjat v smislu inštruiranja, tako da žal ne poznam odgovora kako bi se to rešilo, sploh, ker se pri nas tega ne da niti finančno motivirat.
Tako (z evtanazijo, ko odpove tudi korekcija) zna pa težave reševat vsak, je pa res, da npr. jaz verjetno neke uradne KZS licence ne bi mogla dobit, ker nisem sposobna enega psa zrukat tako kot je treba... (ne govorim o nobenem konkretnem primeru, sem pa 100% da se v določenih primerih je poskusila samo ena varianta prevzgoje) ..enako velja seveda tudi za vse tiste, ki ne poznajo črke K od "kliker" principov, pa vseeno tržijo svoje znanje.
Lanabella, jaz poznam pa kar nekaj rodovniških goldnov (vmes štejem še tiste iz začetkov vzreje ZP v Sloveniji, pa tudi nekatere, ki jih poznam kakšno leto), ki so imeli neverjetno nizek vzdražni prag - pes je en moment stal zraven človeka, ki ga je božal in mahal z repom, naslednji moment je začel vihat žnablje in če nisi bil pozoren na gobec, te je naslednji moment že zgrabil.
Kar se tiče Silvije in Polone. Onidve bi znali biti vsaj približno primerni, ampak je problem ta, da sta pač samo dve in imata že zato omejene zmožnosti, kaj šele, da bi se nekdo iz Murske sobote npr. vozil 2x na teden v Ljubljano na treninge.. večini ostalih inštruktorjev se pa zdi pod nivojem, da bi se učili pri njima in njunega znanja ne priznavajo kot primernega.
Jean, ja, do znanja se že pride, ampak na te načine (z branjem,..) dosti prepočasi. Jaz sem porabila celo leto in pol (pred tem, ko nisem spraševala čisto resno in iz prakse, pa še nekaj let) in ogromno živcev ljudi, da sem skozi lastna vprašanja prišla do nekaterih zelo pomembnih odgovorov, ki so mi pomagali pri mojih težavah, pa še vedno bi mi nov problem znal delat težave.
Mene zanima še nekaj.. a je kdo od vas, ki svetujete Dr. Stariho Pipan, dejansko že imel opravka z njo,..? Saj nimam nič proti njej za povedat, samo zanima me ali priporočate nekaj, kar se vsesplošno priporoča ker jih je par to začelo priporočat, ali priporočate zato, ker vsaj približno poznate njeno delo.