Kratko poročilo s seminarja, mišljeno kot spodbuda, da se kaj podobnega še kdaj organizira

. V bistvu čim pogosteje.
Mia me je navdušila kot človek in kot vodnik, od nje kot inštruktorja nisem nič pričakovala, ker psa šolam po povsem drugačnem sistemu in v drugačne namene. Mnogo je bilo takih vodnikov, kar je Mio v bistvu spravilo v nehote neroden položaj in tudi zame kot gledalca je bilo manj zanimivo videti, kako klasik dela z naklikanim psom, ker v 15 minutah dela kaj drugega kot zmeda ni mogla nastati. Najbolj sem uživala v delu z nizozemsko ovčarko iz Avstrije, pri kateri se je videl Miin grip in filing za delo z detajli. Najbrž so klasiki lahko marsikaj odnesli tudi od njenega sistema nagrajevanja, ki v klasiki bržkone ni nič posebnega, je pa njen ritem dela blazno discipliniran in pri takem tempu dela rezultat ne more izostati.
Če »analiziram« demonstracije, ki so mi največ dale misliti, bi pa takole rekla: nujno potrebujemo seminar o nagrajevanju!!!

O tajmingu, mestu in vrsti nagrade in še čem. Vem, osnovne stvari, ampak zelo delikatne in čisto pri vseh je bilo o tem govora

. Vsi najbrž znamo predavanja o pasjih nagonih na pamet, pa radi imamo fajn plenske pse delovne vzreje – ampak nagrajuje se pa s hrano … Ta del mi je bil pri Mii res všeč in tudi sama vanj res verjamem – po enem letu naj bi se psa nagrajevalo samo z igro oz. na plen. Prvo leto dela s hrano se sama lotevam drugače od Mie in absolultno ne na luring, prav tako nove vaje učim na hrano tudi še po enem letu. Ampak lepilo, ki drži vse skupaj, je pa absolutno pri obeh psih igra. In nobene prinašalske vaje nikdar nisem delala na hrano, vedno na nagon plena. Klasiki, ki so delali s klikerjem in ga opustili, so mi navadno jamrali, da ok, da se vaje že da lepo naučiti, ampak kaj, ko celota razpade in pes dela elemente, ne pa celote. Hrana ne drži nastopa skupaj, ampak plen. Tu mi je bil Miin pristop res všeč in videlo se je, kako je iz plensko močnih psov znala potegniti največ. Poleg nizozemke se mi je dopadlo delo hrvatice Kiše, ki je tudi delala izključno na igro, sicer s pozicijo igrače, ki mi osebno ni všeč, ampak ok, to so osebne preference in mikrometoda. Se je pa pri psici videlo, da je bil drajv za delo visok in temu primerno odličen rezultat, četudi je vodnica ves dan prej prevajala in je bila s psico zadnja na vrsti. Respect!
Da nagrajevanje ni tako samoumevno oz. da je nemara celo najbolj kompleksna stvar pasjega šolanja, mi je dala misliti Fanny Got v enem svojih zadnjih zapisov: »When I got home from worlds on Sunday, I decided to not give Shejpa any more treats in training. No treats until she is tugging like crazy and can work for just toys.« Aja, pa poleg seminarja o nagrajevanju nujno potrebujemo obedience kot tekmovalno disciplino. To je osnovna kinološka panoga in od tu tako rekoč vse izhaja. Tole je pa link na vajo box v obedienceu, na katero je referirala Mia pri razlagi, kako se označi linija za natančno pozicijo pri odpoklicu:
http://www.youtube.com/watch?v=rdoYhXtccV4 in ste me nekateri spraševali, kaj to je; sem dala prvi link, najde se pa marsikaj, če koga zanima. Tale box konkretno je narejen na target mat, če prav vidim, tudi tisto, kar je razlagala Mia, je ene vrste targetinga

.
Grajala ne bom; vse pohvale MajiO za organizacijo

, vsaka izkušnja je dobrodošla. Kot rečeno sem pogrešala koga od klasikov

, kajti Miino delo z naklikanim psom ni moglo biti uspešno. V tej luči me tudi čudi, da se nekdo, ki po lastni percepciji dela na pozitivo, odloči za tako korekcijo, da je celo Mia predlagala, da se tega ne bi več šli, opazovalci z »rahlejšim« čutom za nepotrebne averzive pa smo se obračali stran. Pa nekaj bi lepo prosila lastnike psov - da imajo na takih prireditvah pse tudi zunaj poligona na povodcih; jaz sem svojo spustila le v družbi psov, ki jih osebno izjemno dobro poznam in ko smo bili sami, kadar koli se je kdo približal, sem psa nemudoma privezala, ker se mi zdi to osnovna higiena. Tako me žalosti, da tega na mojo izrecno prošnjo ni storil inštruktor, ki je imel svojega psa odvezanega tudi po mojem posredovanju oz. prošnji, naj ga odmakne od mojega psa; res žalostno

.