Evo, še kakšna naša novička iz sveta mastinarjev:
prejšnji teden sem bila z našo Zoyo in Twister v Grčiji na Atenskem dvojnem CACIBu. Organizatorji so odpovedali na celi črti, saj naše Twisty ni bilo v katalogu in ko sem se hotela skregati na vse žive in mrtve viže, sem modro požrla bes in solze, saj je zraven mene stal možakar iz Finske, zraven njega pa ženska iz Anglije z enako težavo. In nobenemu od nas se nihče ni opravičil.
Je bilo pa za videti kar nekaj lepih mastinov:
Ta teden sem z enako zasedbo obiskala 2000 km oddaljeni španski Alfaz del Pí, kjer se je odvijala letošnja najpomembnejša razstava mastinov, A.T.I.MA.NA. in dan prej monografika.
Španci so se izkazali po dolgem in po čez. Organizacija na višku ( zamočili so samo pri oznakah, kako priti do tja, saj smo imeli težave celo tisti z GPSom), nagradni fond nadpovprečen, pokalčki tako lepi, da so se nam vsem cedile sline, mini skulpture in kipci mastinovpa tako lično narejeni, da tisti, ki si jih nismo prislužili za nagrado, smo segli globoko v žep in si jih tudi kupili. Zoya si ga je tudi pošteno zaslužila, saj je prvi dan dosegla 3, drugi dan pa četrto mesto v grupi šampionov. Res je, da jih je bilo prijavljenih kar nekaj a se zaradi kalkulacije potem niso prikazali in tako je Zoya pošteno izkoristila svoje možnosti. V njeni skupini je bila močna in dobra konkurenca in jaz sem ponosna, da smo smeli stopiti ob bok svetovni mastino smetani priznanih in uveljavljenih vzrediteljev.
Twistica je zablestela v vsej svoji čokoladni barvi in ni ga bilo obiskovalca, ki se nebi ustavil pri nas in se pocrkljal z njo. Celo sodniki, ki ji niso sodili so jo zunaj ringa neuradno ocenili, kot zelo perspektivnega mladička. Uradno je Twister pobrala najvišje naslove in bila v BISu označena kot najlepši pappy mladiček rase mastino napoletano na A.T.I.MA.NA. Štirje pokalčki, ki si jih je prislužila pa so imeli posebno mesto na poti domov in seveda stojijo na posebnem mestu v dnevni sobi.
Španci so prekosili sami sebe. Njihova dobra hrana in pijača, prijazni in ljubeznivi obrazi na vsakem koraku, organizator se je trudil za dobro počutje vsakega posameznika, še posebaj nas, ki smo prišli od daleč.Poskrbeli so celo zato, da smo vsi udeleženci na sami otvoritvi stali pod svojo domačo zastavo. Za slovesnko zastavo sem pa zaslužna jaz, saj organizator do zadnjega ni vedel kako izgleda naša zastava in so nas želeli vtakniti pod Poljsko, Slovaško in celo Srbsko zastavo. Na srečo sem jaz imela s seboj mojo, ki je pomorske velikosti a je zadostovala, da so si jo ogledali in našli tapravo slovensko zastavo.
Barve naše zastave smo častno zastopali in moram priznati, da sem strašansko ponosna na naše uspehe. Predvsem pa počaščena, da sem smela s svojima dvema mastinčicama stopiti ob bok velikim in priznanim svetovnim vzrediteljem, ki so me sprejeli medse kot enakovredno in obravnavali kot sebi enakega vzreditelja.
Domov sem prišla evforična, strašansko vesela, ponosna in malce tudi utrujena. Španijo sem vedno nosila v srcu kot deželo sonca, smeha in gostoljubja sedaj pa mi bo ostala v spominu še kot dežela tapravih mastinarjev.
Slikc nimam veliko, ker sem bila večji del zaposlena z dogajanjem okrog nas, pa vseeno mi je uspelo nekaj malega pofotkat:
200 m od plaže je bilo prizorišče atimane:
Nagradni sklad:
mastinčki:
in še moji dve lepotički:
Miša