22 mladičev v leglu.. dvomim. Pa tudi če bi jih bilo, pa če bi bil eden zelen z oranžnimi pikami, ja, tudi ta bi dobil rodovnik - z vzrejno prepovedjo sicer, rodovnik bi pa kljub vsemu imel.
O ostalem ne bom, naj ti samo povem konkreten primer, bolj nočno moro, ki jo doživljam zadnjih 18 let. Doma imam 18 let starega maltežana, brez papirjev. Belega, majhnega, z črnim smrčkom..to je pa to, kar je od njega maltežana. Karakter? Kot bi bil parjen z hijeno. Napadalen, živčen, neuravnotežen pes. Pes, ki me je kot 8 tednov star mladič ugriznil, ker sm si drznila vpričo njega si počesati lase (sebi, ne psu). Pes, ki ga je potrebno zapreti v sosodno sobo, ko dobimo obiske, ker je sposoben vsakemu narediti kakšno luknjo v hlače. Pes, ki ima od svojega 1,5 leta probleme s srcem, ki mu voda zaliva pljuča... par let smo vstrajali z različnimi tableti, bili pogriženi tako, da smo vsi nosili dolge rokave sredi poletja. Umes je bil celo brez tablet, ker enostavno nismo mogli več. Verjemi, ni bila samo vzgoja.. imam 3 pse, tudi pred njim so bili vedno pri hiši (od pudlja, to TT-ja, do NO), vsi deležni bolj kot ne enake vzgoje in enakega razvajanja, pa takšen kot je ta ni bil noben pa naj bo to 3kg malti al pa 80 kg njuf, ter vse vmes. Tukaj je karakter, dednost... Boš rekla takšni so bili starši.. niso bili, poznala sem oba. Ljubka, prijazna, igriva, vse kar malti mora biti. Tudi za lastnike legla lahko rečem, da so za leglo ok poskrbeli, da tega ni pridobil tam. Pač je bilo to v njem, v generacijah nekontrolirane vzreje pred njim, enkrat je samo udarilo na plan.
Ta pes mi je požru tok živcev kot mi jih ne bo nihče več, prišlo je tako daleč da sem se zaklela (pa čeprav ga ne morem ušteti med maltije), da maltija nikoli več. Za noben denar. Ni prav, kvečjemu je krivično, ker je en tak stvor, ki ga niti ne moraš ušteti med maltije čisto uničil podobo o pravih maltijih. Toliko denarja, toliko živcev, toliko različnih metod, toliko truda, da bi ga spravili na tirnice v mejah normale..vse zamanj. Takšen je... živčen, samozadosten, neuravnotežen in agresiven. Verjemi, takšenga psa si nihče ne želi pa čeprav ima samo par kg. In če sem takrat prihranila par tolarčkov, ko smo ga kupovali...verjemi, odplačali smo z norimi obrestmi. Predvsem psihično. Ne vzemi kot da ga ne maramo, če ga nebi ga nebi "trpeli" 18 let..
Evo en primer... je še tako zanimivo pariti? Še kar takšna želja po mladičkih? Zgodbo z "njufkico" ti ne bom razlagala..ker bo verjetno prišlo vn, da to se lahko zgodi samo velikim pasmam. Rabila sem šolo 2 psov, da sem prišla do tega da če imam kdaj psa bo pes z rodovnikom ali pa mešanček iz zavetišča. Drugih pa tako ali tako ni.