Maja, sta pa kar težkokategornika
; Sambo je v najbolj krepkem obdobju, ko sva pridno delala IPO, imel celih 29 kil (na poln želodec sem lahko zaokrožila na 30
), ampak to je bilo le kratko obdobje. Njegova normalna teža zadnjih par let je 27 kil, ampak mi je fizioterapevtka priporočila, naj ga vseeno zredim za kakšno kilo - zdaj to dejansko lahko uresničim, saj je na zrela leta odkril, da ga ne bo pobralo, če vsak dan je
in ima dejansko apetit.
Sicer so pa tele naše nevroze malo posebne glede kilaže - Sambo ne poje prav veliko, pa še to kar poje skuri več z dihanjem kot povprečen kavč pes na sprehodu, po drugi strani pa imaš take ala Galant, ki nimajo tako malo kil, pa so vseeno čisto pretegnjeni...
Sambo je kaki dve leti nazaj začel dobivati glukozamin hondroitin tablete, sem delala kure npr. dva meseca tablete, mesec pavze - kake pol leta, potem pa je takrat pomalem pošepaval, pa mi je vet rekel, da naj ga imam kar stalno na 'podpornih' tabletah, ker če se stanje tako poslabša, da pristane permanentno na Rimadylu, ne bo ravno fajn... Tako da je zdaj dobro leto non stop na glukozamin hondroitin MSM kapsulah, sicer dobiva eno na dan, zadnjih 10 dni pa sem povečala dozo na 2. Se nič ne sekiram, če kak dan pozabim na tableto, ampak načeloma je pa zdaj neprekinjeno gor (baje se tako ali tako te stvari ne kopičijo v organizmu, ampak telo odvečno dozo izloči, tako da ne moreš predozirat oz delat škode).
Deteljica, Doli ni na Rimadylu izključno zaradi ledvic ali ker ni bilo efekta? Ker jaz vsekakor upam, da bo po enem tednu Rimadyla dovolj prišel v formo, da bo tudi brez tablet normalno funkcioniral, Rimadyl me vsekakor ne mika permanentno dajat, ampak kaj pa če pes ne more normalno funkcionirat brez njih? Se ti zdi, da Doli krumpa, ker je pač 'skrumpana', ker ji je neugodno (kot je bilo najbrž Sambotu, ko je bil cel napihnjen), ali se ti zdi, da ima tudi bolečine?
Moram priznati, da mi gre prav na živce vse skupaj
, toliko let smo uspešno krmarili brez kakršnihkoli težav, Sambo je še pred zimo bil ultra fit, le kanec počasnejši in manj gibljiv kot v mlajših letih, potem je pa tale rak toliko stvari za sabo potegnil...
Če bi se kaj pripravljalo na to, bi po eni strani (vsaj psihično) bilo lažje, tako je pa res težko sprejeti, da se tvoj najboljši spremljevalec stara, ko ga takole kar naenkrat nekaj trofne...
Tolažimo se lahko s tem, da so vsi naši psi bili najbrž nadpovprečno aktivni in imeli bolj izpopolnjeno življenje kot večina psov, kljub temu, da je zato zdaj sprememba toliko večja, in verjamem, da so naši psi bili zelo srečni in so še vedno, tudi na starejša, manj aktivna leta. Glavno, da jim pustimo še vedno biti toliko aktivni, kot sami želijo, četudi v malce prilagojenem ritmu...
Še vedno pa upam, da bo Sambo prišel nazaj v staro formo in v njej normalno aktiven zdržal še nekaj časa.