Par primerov kaj
meni pomeni izraz "karakteren" pes (in ja.. izhajam iz tega, kar imam doma)
.. ko se naredi neumno in gluho ko hočem od nje nekaj, kar tisti moment ni najbolj pri volji narest, .. ko ji rečem "ne" in me pogleda s tistim navihanim pogledom, ki prav govori "vseeno bom to naredila in vem, da ne boš zares jezna ampak te bom spravila v smeh", .. ko se zažene proti sosedovemu mačku in se zaderem in zadnji moment odvije stran, ker ji je v še večje veselje, kot loviti mačko, "jeziti" mene, .. ko ima svoje trapaste izpade, ko začne tulit na nekaj, kar jo preseneti in potem ugotovi, da je prazna vrečka in se dela kot da je točno vedela da je prazna vrečka in je bil njen namen tulit na njo, ali pa ko jo piči bolha iz sedemnajstega osončja in začne s prednjim koncem in v zrak štrlečo ritjo drsat po tleh in zraven spuščat glasove, ob katerih te popade neustavljiv smeh, ko ima mevlje v riti in še sama ne ve točno kaj bi rada, ampak sitnari in ko skušaš uganit kaj želi in ji ponudiš že vse mogoče variante (igra, sprehod, hrana, voda, crkljanje..), ki jih seveda "odkloni", ona še kar sitnari, ker je pač tako razpoložena, .. ko želi nekaj od tebe in ti ponuja vsa možna vedenja, ki se jih spomni, da bi te pripravila do tega, da ji daš kar pač želi, .. ko ukrade copat, nogavico ali kuhinjsko cunjo in paradira z visoko dvignjenim repom okrog tebe, samo zato, da bi te pripravila do tega, da bi se malo lovili in ruvali, .. ko pride do tebe ko spiš in te nežno dregne s smrčkom, potem pa se vsede in od daleč opazuje ali si se začel prebujat in če se nisi, postopek ponovi in če ne deluje, da taco na posteljo in te sune ravno toliko, da se zbudiš, .. ko se podi za taveliko žogo in zraven neumorno laja in te s tem spravlja ob živce in sluh,.. ko jo v banjo spraviš tako, da ji dvigneš najprej sprednji in nato zadnji konec, ali pa ji pokažeš priboljšek in se sama zažene v banjo s takim zaletom, da se skoraj zaleti v zid,.. ko jo na sprehodu popade telečje vedenje in začne dirkat v krogih in ji rit prehiteva prednji del,.. zraven pa te zabava prava goofy iz risanke faca,... ko ji gre strašansko na živce, če sedim za računalnikom ali se s kom pogovarjam in ne gledam nje, pa čeprav se ji ne ljubi nič počet (važno da ima mojo pozornost) in takrat začne drezat vame in tudi lajat, mi prinese žogico, ampak ko ji jo vržem, je ne bo šla iskat, ker se ji v resnici ne ljubi igrat, samo zahteva pozornost samo zase.. ko ji je kakšen človek še posebej všeč in jo z držo povabi k sebi in odmiga do njega z nazaj potegnjenimi ušesi, da naredi še posebej srčkano faco,.. ko se ne zna lupčkat, ampak samo primiga do tebe in te podrgne s smrčkom po licu,.. ko jo zjutraj zbudiš in se obrne na hrbet in ti nastavi trebuh za čohanje in ti da vedet, da ona pa še ne bi vstala,.. in ko jo moram vsake toliko prvih nekaj metrov sprehoda vleči za sabo kot osla in me ljudje na cesti gledajo kot da sem največji hudodelec na svetu, .. in ko na poslušnosti začne kar naenkrat kihat, ker se ji preprosto ne ljubi držat pozornosti,.....
.. marsikdo bi rekel, da je razvajen pes, nad katerim nimam avtoritete, ampak dejansko imam točno to, kar hočem. Ja, včasih sem utrujena in takrat mi hodi narobe, ali pa na obiskih, kjer še posebej izkorišča dejstvo, da tam ne morem izvajat sicer zelo učinkovitih ukrepov ignoriranja,.. ampak tudi za takrat imam sedaj že "zdravilo", v osnovi bi mi bilo pa brez vsega tega dolgčas. Psa, ki mirno sedi in čaka na moj ukaz, ne potrebujem. In od psa, ki na treningih dela kot urica, se nimam kaj naučit. Še manj pa bi si želela imet psa, ki se pohlevno plazi za mano in trepeta ob vsakem mojem premiku in si ne upa izraziti se.
In ja, včasih riskiram in se obnašam neodgovorno - jo spustim doma ven neprivezano in bi se, v sicer neprometni, slepi ulici lahko pognala za mačkom in šla pod avto, ki bi slučajno pripeljal mimo, ali pa steče do sosedovega otroka in mu hoče iz rok vzet igračo, ali pa se ji opolnoči, ko prideva domov s treninga, zazdi, da so na vrtu kriminalci in zatuli, da samo čakam kdaj bodo začeli sosedje prižigat luči in zlivat vedra vode skozi okna .. ali pa najde ob kolovozu "dišeče" priboljške, v katerih, če imam srečo,. se ne povalja, ampak jih samo požre.
Ampak načeloma ne riskiram prav veliko, imam ponavadi oči na pecljih in sem pripravljena na pravočasne ukrepe. Če naredi neumnost (no, pravzaprav neumnost naredim jaz, ker jo dopustim - dosedaj je šlo za malenkosti) se opravičim če je to sploh potrebno in če bi bilo treba (pa dosedaj škode ravno zaradi moje previdnosti še ni naredila) bi jasno tudi poravnala škodo.
Riskiram pa malo, ampak jaz na življenje pač gledam tako, da ga je treba živet in brez rizika se ga ne da. Že tako se mi včasih zdi, da riskiram še premalo in še preveč zavijam vse v vato, da preveč pazim da ne bi obremenjevala drugih in na ta račun sploh ne morem več normalno in sproščeno živet, ker nekateri se počutijo obremenjeni že samo s tvojo (pasjo) prisotnostjo,..... in kar se teh malih prekrškov tiče, se pa dejansko prav trudim, da mi je vseeno kar si kdorkoli misli o moji odgovornosti, nespoštovanju zakonov,... ker malo strpnosti, logike in realnosti tudi z druge strani, pa tudi jaz pričakujem.
Davor, po kohlerjevi metodi se je pred nekaj leti tudi še nekaznovano vzgajalo otroke, danes se to vsaj po zakonu ne sme več. Zanimivo mi je, da se s tem pa strinjaš.