Prebiram vas in prihajam do zaključka, da je v tej temi res malo sodelujočih, ki imajo kakršnekoli izkušnje pri delu s tečajniki. Teoretizirati na forumu o metodah šolanja je preprosto, ko pa dobiš v tečaj ljudi različnih profilov, takih, ki imajo prvič psa, takih, ki so v tečaj s problematičnim psom prišli šele pri starosti leta ali več, takih, ki psa komajda obvladajo zaradi velikosti/teže, takih, ki so si izbrali psa na podlagi slike in imajo psa, ki sploh ne paše v njihov življenski slog... šele takrat ugotoviš, da ni ene rešitve za vse. Vsak par je zgodba zase, pri vsakem so vzroki za to, da odnos ni tak, kakršen bi moral biti, nekje drugje. Vodniki psov so ljudje različnih profilov in ne glede na vložen trud nekateri preprosto niso sposobni dojeti kako določen sistem dela funkcionira.
Nihče me ne bo prepričal, da se da prav vse pse samo s pomočjo pozitivnih metod pripraviti k prenehanju nevarnih vedenj in k sodelovanju s človekom. Poznam kar nekaj psov, ki so bili trd oreh za zelo izkušene in pri katerih s pozitivo preprosto ni šlo. Prav tako me nihče ne bo prepričal, da so vsi psi, katerih lastniki delajo samo s pozitivo taki, da je sobivanje z njimi užitek in so neobremenjujoči za okolico.
Osebno mi je pri šolanju pomembno to, da pes in vodnik skupaj uspešno funkcionirata, da odnos deluje v taki meri, da lahko vodnik psa uči in da sta skupaj za svojo okolico nemoteča, da lahko vodnik svojega psa pelje povsod brez težav. In čeprav so moja osebna izbira pri šolanju pozitivne metode se zgodi, da pride v šolo tečajnik, ki ne zmore pri delu uskladiti vrvice, klikerja in priboljškov. Zato pri šolanju ne zagovarjam ne ene in ne druge metode, ne glede na to kako skušam delati sama. Edina metoda, ki se mi zdi za šolanje primerna je načelo zdrave pameti

.
In mislim, da ni ključnega pomena to, da vsak izrazi strinjanje ali nestrinjanje z metodami Cesarja Millana. Tudi on, tako kot mi vsi, dela napake. V določeni meri mi je super zato, ker je ljudi s problematičnimi psi pripravil do razmišljanja, da obstaja možnost, da so oni s svojim ravnanjem vzrok vseh težav. In kot oseba, ki se skuša na področju šolanja psov redno izobraževati (in posledično obiščem kar nekaj seminarjev) lahko samo rečem, da še nisem spoznala metode šolanja, ki bi se mi zdela v celoti neuporabna. Vsakdo, ki ima določeno osebnostno širino, lahko v vsaki metodi najde kaj, kar bo funkcioniralo tudi v njegovem sistemu. In od vsakogar se lahko nekaj naučiš. Zato debate za ali proti nimajo smisla, smiselno bi bilo v vsaki metodi poiskati uporabne dele, ki se jih da aplicirati na širšo populacijo in delujejo.