...lastna preferenca kakšnega psa sama želiš, prodajaš pa jo kot univerzalno željo za vse lastnike; ...
Kakšnega psa kdo želi imet je res njegova lastna želja. Če morda pogledamo v osnovne nagone psov si kar hitro ustvarimo sliko kaj kdo želi in kaj doseže glede na način dela.
Nagonov je sicer v celoti precej ampak so nekako lahko razdeljeni v tri glavne skupine.
Plenski nagon - ki ga najlažje pri domačem psu izzovemo z igro in z delom za hrano. Če ni plena ni hrane. Kdo v krdelu odloča o prehranjevanju že vemo. Zakaj nebi človek v človeško-pasji navezi odločal o ''plenu'' in ''dostavi hrane''?
Krdelni nagon - psu je naravno življenje v skupni, kar pomeni željo po sodelovanju, druženju, skupnih dejavnosti...pri domačem psu je to vsekakor
prijetno vedenje v družini, ker se to splača. Izgredniki pač ne dobivajo ugodnosti. Kdor teži nič ne dobi. Tisti sodelujoči pa v kombinaciji s kontroliranim plenskim nagonom veliko.
Obrambni nagon - ta se pa fino razdeli v obrambo kot tako ali pa v izogibanje. Torej intenzivna obramba ali da se obvaruje se rajši umakne. Ko le-to ni več možno se pa seveda brani (je menda jasno kako). Če je ta nagon v kombinaciji prejšnjih dveh pod kontrolo
in ni usmerjen v obrambo pred lastnim krdelom niti ni tako napačen. Sploh ko se ga uporablja pri določenih športnih disciplinah ali pa pri lovu (da se pes znajde in brani v kočljivi situaciji). Bi lahko v grobem rekli, da lahko imaš hrabrega/pogumnega psa ali pa prpo/smrkelj.
Zdaj pa če na hitro primerjamo še načine šolanja/vzgoje itd...
Pozitivna motivacija pač v defoltu ne izziva obrambnega nagona oz. psa z načinom dela
ne sili v obrambo pred lastnim krdelom (v tem primeru človeškem), ker na psu ne izvaja nobenih fizičnih korekcij. Pes se torej nima za kaj branit proti človeku (sploh pa ne svojemu človeku), ker se pri delu s psom spodbuja sodelovanje (krdelni nagon) za hrano/igračo (plenski nagon). Ker pa obrambmni nagon pri psu še vedno ostaja (hja nagonov se pač ne da izbrisat lahko so pa pod kontrolo) bo tak pes stabilen. Zadovoljene ima svoje osnovne nagone, ki pa niso usmerjeni PROTI človeku. Je treba še enkrat poudarit, da je tak pes prijeten spremljevalec? Posluša človeka, ker mu je fun sodelovati, ne preganja vsega kar leze in gre, ker je krdelno gledano nekdo drugi tisti, ki odloča kaj bo ''plen'' in se nima za kaj delat ''dominantnega''.
Klasične metode, kjer se ogromno dela na korekciji vedenja se pa hkrati spodbuja plenski nagon...mogoče dobiš dobrega psa za obrambo, če le ne obrne svoje obrambe proti viru korekcij. Morda dobiš psa ''ki zajebava vodnika'' in noče delat (se izogiba). Če se ti dobro posreči bi šlo čez tudi to, da niti ni tako slabo izšolan...no če se ti dobro posreči. Pa se bo posrečilo nekomu, ki mu pes ni športni pripomoček, ampak želi psa na sprehodu, kavču, z otroci, v parku...skratka ''pes spremljevalec''?
CM metode...no ja so pa en tak hecen koncept. Krdelnega nagona ni...bog ne daj da bi pes razmišljal. Plenskega nagona...ni...ker bog ne daj da bi pes v življenju počel kaj drugega kot se sprehajal malo za človekovo nogo ali na treadmilu. Nekje je celo pisaril kako je cufanje škodljivo, ker spodbuja dominaco itd. Hrano, ki jo tu pa tam uporablja ni ravno nagrajevanje. Nadzor na hrano je že praktično obupen. Že dobljeno hrano mu pa na silo jemlje, ker si pač tko naprdne. (aja pri PM že dobljena hrana ni problem, ker jo po principu krdelnega nagona tudi mirno prepusi nazaj ''alfi'', če je že tako...se vedno splača) No obrambni nagon pa pri njemu zaseda eno tako čist posebno mesto. Vse kar pes naredi proti človeku ali njegovi volji je - dominanca. In dominanco je treba zatret v kali. In jo zatirat tako dolgo, da tud reagira ne več. Da se tudi pod razno ne brani...umaknat se pa na zanki tko al tko ne more. Hm...kaj pa če se ti doma ne posreči psa nadzirat in zatirat do konca in še malo naprej...tako dolgo, da tud reagiral ne bo več. Pa si želiš psa, ki ne reagira, ki ne sodeluje (vlačenje za lastnikom ni sodelovanje) psa, ki je kos pohištva...no če ti je to všeč tud prav...ampak a se bo to posrečilo? No ker, če se ne bo posrečilo bo lepo prišel do izraza obrambni nagon. Ampak tisti del ko se bo pes branil.
Ni treba da je pes fizični strelovod za vse frustracije svojega lastnika. Da lahko reče, da ima psa popolnoma podrejenega. A morda želi odrasla stabilna oseba podrejene osebke pa je pes pač prvi nad katerim lahko to izvaja? Načeloma gre tukaj za težave, ki jih rešujejo doktorji specifične stroke.
Kolikor vidim si povprečen lastnik psa želi prijetnega spremljevalca, ki bo pod kontrolo ne pa zatrt. Aja...pozitivna motivacija...ne, ne prodajamo je za vsako ceno. Jo povsem zastonj delimo
Odločitev lastnika kaj želi od psa. Ampak pod pogojem, da lastnik zagotovi pravilno kombinacijo v vsakodnevnih sitaucijah skozi celo življenje psa. In če pogledam željo po povprečnem družinskem psu (torej ne športno orodje ali pa 100% podrejen osebek) je koncept razvijanja krdelnega nagona in kontrolo plenskega nagona ter ne-izzivanjem obrambnega nagona proti sebi čisto na mestu. Načela so sila preprosta. Kdor teži nič ne dobi. Sodelovanje se splača. Konfliktov med krdelom pa ni, ker se ljudje zavedajo, da so ljudje in ne psi (torej so osebnostno stabilne osebe brez motenj v zaznavanju svoje identitete).