dafna hvala za lepe želje. Jaz tudi močno upam, da sva končala z veterinarji za nekaj časa. Mesec in pol smo praktično živeli za njega brez ostalih stvari. Ponoči v kletki čez dan v naročju. Kaj lahko narediš če imaš kužka v naročju je pa jasno...nič. Pa ne jamram, da ne bo pomote samo utrujena sem pa ful
Res pa ko je bilo treba smo našli ene energije ne vem točno od kod
Dafne pred tem sem imela maltežančka Schizzota. Schizzota sem dobila za darilo od partnerja, ko sem šla čez najbolj žalostno obdobje mojega življenja in mali navihanec mi je vrnil nasmeh. Letos junija sva pa posvojila še bokserja, Figo mu je ime in je ob posvojitvi imel 2 leti. Ker je bilo to tisti trenutek malo nepričakovano sva imela že plačan dopust v kraju kjer Figo ni mogel z nami. Tako sva najela varuško in počasi so me prepričali naj ostane v varstvu tudi Schizzo. In tako je na koncu bilo. Prvi dan dopusta, ko smo prispeli na destinacijo me je varuška poklicala, da ji je Schizzo zbežal in ga je povozil avto.
Polega žalosti za mojim prijateljem, sem padla tudi malo v depresijo saj so privrel na dan vsi spomini, ki mi jih je ravno on uspel malo pospraviti in zelo močen občutek krivde ker to je bilo prvič, da sem ga pustila samega.
To je opisano tudi v forumu maltežančkov. Figo je pa seveda mes bokserji.
Ampak življenje gre naprej, spomine je treba znat ločit, ohranit tiste lepe in jih varovati za vedno.
Je pa zanimivo kako nas različni kužki različno očarajo in mi njih. Figo me recimo tudi pogleda ne. Sva prijatelja v smislu sprehod, hrana in konec. Medtem ko kadar vidi partnerja se od vzhičenja kar trese, cvili in spolh ponori. Skupaj se igrata ure in ure.
Lan pa obratno zame. Če pride partner domov dvigne glavo glih če je lačen, drugače pa spi dokler ne pridem jaz in takrat pol nori.
