Industrijsko ali doma pripravljena hrana

Industrijsko pripravljena hrana

Pri tej hrani ločimo: suho, srednje vlažno in konzervirano hrano. Hrana je lahko popolna, torej, da vsebuje potrebno količino hranilnih snovi, vitaminov, mineralov in mikroelementov ter ima primerno energetsko vrednost za določeno kategorijo psov. Poleg tega poznamo tudi dodatke k hrani, s katerimi izboljšamo dnevni obrok.

Kakovostnejša hrana je prilagojena starosti, aktivnosti in velikosti psa, zato je potrebno pred nakupom prebrati ustrezne oznake. Preden kupimo večjo količino je dobro dati psu poskusni vzorec, saj se lahko zgodi, da mu zaradi različnih razlogov ne ustreza.

Suha hrana (briketi) vsebuje 6-10 % vode. Glavne sestavine so: meso, žitarice, kosti, ribe, mlečni izdelki, vitamini in minerali. Pomembna je okusnost, ki se zveča z maščobno prevleko. Glavne prednosti so poenostavitev priprave hrane, nizka cena in majhna pokvarljivost. Slabost pa je v manjši okusnosti in prebavljivosti. Lahko jo ponudimo predhodno namočeno v toplo vodo ali suho, pri čemer pa je treba psu zagotovit da ima stalno na razpolago zadostno količino vode.

Kategorije suhe pripravljene hrane
Glede na velikost psa:
– za male pse (mini) teže od 1 do 10 kg
– za srednje pse (medium) teže od 11 do 25 kg
– za velike pse (maxi) teže od 26 do 45 kg
– za izredno velike pse teže nad 45 kg

Glede na starost psa:
– za mladiče (puppy)
– za odraščajoče pse (junior)
– za odrasle pse (adult)
– za starejše pse (senior)

Pri tem je pomembno vedeti, da psi manjših pasem odrastejo hitreje kot psi velikih pasem, kar je pomembno pri izbiri pravilne hrane. Če nepravilno izberemo lahko predvsem pri velikih pasmah povzročimo prehitro rast, kar se kasneje izrazi v deformacijah gibalnega sistema in drugih zdravstvenih motnjah.

Začetek hranjenja s hrano za odrasle glede na kategorijo psov:
– mali psi pri starosti 10 mesecev
– srednji psi pri starosti 12 mesecev
– veliki psi pri starosti 15-18 mesecev
– izredno veliki psi pri starosti 18-24 mesecev

Ko pes dopolni osmo leto starosti, ga štejemo med starejše živali, ki majo upočasnjeno prebavo in zmanjšano sposobnost izkoriščanja hranilnih snovi. Zato mu je treba zagotovit lahko prebavljiv dnevni obrok, ki ga po možnosti razdelimo na dva do tri manjše. Pri starih psih je potrebno paziti tudi da ohranja primerno težo, ker je njihova aktivnost manjša so bolj nagnjeni k debelosti, kar še dodatno slabo vpliva na njihovo počutje.

Glede na aktivnost psa pa ločimo tudi hrano za pse z nizko, s srednjo in z visoko stopnjo aktivnosti.

Srednje vlažna hrana je ponavadi pakirana v obliki klobas v nepropustne ovoje in vsebuje okoli 35 % vode in je zato po odprtju pokvarljiva. Glavne sestavine so: meso in mesni izdelki, ki jim dodajo žitarice in sojo. Cenovno nekje med suho in konzervirano hrano.

Konzervirana hrana je zelo okusna in vsebuje nad 75 % vode, zato je hitro pokvarljiva, ko jo odpremo. Neodprta pa zelo dolgo traja. Sestavine so: organi (ledvice, jetra) in konzervansi. Kakovost konzerve vpliva tudi na ceno. Na voljo so pločevinke s popolnimi in uravnoteženimi obroki, kakor tudi take, ki zadovoljijo le mesni del obroka, temu pa dodamo še ustrezen delež rastlinske hrane pa tudi mineralno-vitaminski pripravek.

Doma pripravljena hrana

Če hrano za psa pripravljamo sami, moramo zagotoviti čim bolj uravnotežen obrok. Uporabljamo sestavine živalskega in rastlinskega izvora, vsakih naj bo približno 1/2. Od živalskih surovin v obrok vključimo: pusto ali pa zmerno mastno meso govedi, perutnine, konja, drobnice ter razno divjačinsko meso in drobovino. Meso lahko ponudimo surovo, medtem ko je drobovino potrebno zaradi preprečevanja prenosa nekaterih zajedavskih bolezni obvezno prekuhati! Svinjsko meso pa je zaradi velike količine maščob in slabe prebavljivosti za pse manj primerno. V pasji obrok pa tudi ne sodijo ostanki gostilniške hrane.

Dalje so za prehrano psov primerni tudi mlečni izdelki, kot so: sir, skuta in jogurt. Sveže mleko pa pri nekaterih psih, ki so preobčutljivi na mlečni sladkor, lahko povzroči drisko. Ustrezen vir hranilnih snovi so tudi jajca.

Druga polovica obroka naj bo sestavljena iz rastlinskih izvorov, s katerimi organizmu zadovoljimo potrebe po ogljikovih hidratih in balastnih snoveh. Primerne surovine za obrok so: različne testenine, ovseni kosmiči, koruzni zdrob in moka, pšenični zdrob, riž, kruh, otrobi… Zaradi lažje prebavljivosti pa morajo biti te sestavine prekuhane! Priporočljivo je dodati tudi nekaj zelenjave, kot je: korenje, peteršilj, zelena, tudi paradižnik in paprika… Potrebo po nenasičenih maščobnih kislinah pa pokrijemo z dodatkom kavne žličke rastlinskega olja. Vsemu pa dodamo še primerno količino mineralno-vitaminske mešanice ter tako psu zagotovimo zadostno in pravilno razmerje vitaminov, mineralov in mikroelementov.

Količina in kakovost hrane
Primerno zunanjo podobo in ustrezno kondicijsko stanje pri psu dosegamo in vzdržujemo le z uravnoteženo prehrano, kjer je treba upoštevati nekaj zakonitosti, ki veljajo za količino in kakovost obrokov ter pogostost hranjenja.
Dejavniki, ki na to vplivajo so:
– telesna teža psa, ki je osnova za izračun količine dnevnega obroka;
– temperatura okolja, kjer pes živi. V hladnih zimskih mesecih porabijo več energije, da vzdržujejo telesno temperaturo. Kratkodlaki še toliko bolj kot dolgodlaki. Temu ustrezno je potrebno prilagoditi tudi obrok, tako po količini, kot kakovosti;
– fizična aktivnost psa: tisti psi, ki so vsakodnevno izpostavljeni fizičnim naporom imajo večje potrebe po energiji in hranilnih snoveh kot družinski psi;
– individualna sposobnost izkoriščanja hranilnih snovi: določen pes iz enake količine enako kakovostne hrane s prebavo lahko izkoristi več energije kakor drugi;
– temperament psa: živahni, temperamentni psi s svojim neprestanim gibanjem in večjo aktivnostjo potrošijo tudi več energije kot umirjeni. Tudi tu je potrebno pokriti potrebe z ustrezno količino obroka;
– brejost in dojenje: psice v drugi polovici brejosti in v času dojenja potrebujejo bistveno več hranilnih snovi in energije za rast in razvoj mladičev.

Na embalažah je dnevna količina navedena glede na težo psa, ki pa jo je potrebno še prilagoditi zgoraj navedenim dejavnikom.

Kakovost hrane, je odvisna od kakovosti surovin in od njihovega medsebojnega razmerja. Različne vrste hrane imajo lahko navedeno enako količino beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, a se lahko njihova kakovost zelo razlikuje glede na prebavljivost in količino esencialnih aminokislin in sestavo maščobnih kislin.

Ustreznost hrane glede na količino in tudi kakovost se v prvi vrsti odraža na zunanjem izgledu psa. Žival mora pridobivati oz. ohranjati primerno težo, ne sme biti predebela niti ne shujšana. Nekateri kakovost hrane ocenjujejo tudi po iztrebkih, katerih količina naj bi bila sorazmerno majhna (do 1/10 količine zaužitega obroka), njihova konsistenca pa čvrsta. Dalje se ustreznost hrane odraža na izgledu kožuha, ki mora biti svetleč, brez prhljaja ali drugih kožnih sprememb.

Za psa mora biti hrana okusna in na splošno sprejemljiva, tu pa se pojavljajo velike individualne razlike. Zato ne moremo vedno trditi, da je hrana določenega proizvajalca, ki je pes ne mara ali pa se ob hranjenju pojavijo prebavne motnje, na splošno neustrezna. Pri teh primerih pač velja poizkusiti z izbiro hrane drugega proizvajalca.

Seveda pa gredo raziskave na področju prehrane živali dalje in vedno več je razlogov zaradi katerih neko hrano označijo za neprimerno, predvsem je to zaradi ugotovitve, da kaka sestavina ni primerna za določeno vrsto živali.

Vir. Priročnik za veterinarske tehnike

Avtor: Helena (SrčicaRubi)